JAVNO-ZASEBNA PARTNERSTVA IN DRŽAVNA POMOČ

Objavljeno: 18. 9. 2016 - Boštjan Ferk

The European PPP Expertise Centre je pred kratkim objavil poročilo o javno-zasebnem partnerstvu in državnih pomočeh (v nadaljevanju poročilo). Namen poročila je predstaviti izvajalcem javno-zasebnih partnerstev pojavne oblike državnih pomoči pri njihovih projektih ter ravnanja, s katerimi se lahko izognejo tveganju nudenja oz. sprejemanja nedovoljenih državnih pomoči.
V poročilu je najprej predstavljena ureditev državne pomoči v EU, ki temelji na 107. in 108. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije. Našteti so pogoji, kdaj gre za državno pomoč, pri čemer je izpostavljen predvsem pogoj financiranja iz državnih oz. javnih sredstev.
V nadaljevanju so predstavljene situacije, ko se v javno-zasebnih partnerstvih zaradi njihove dolgotrajne in kompleksne narave najpogosteje pojavi vprašanje državnih pomoči, in sicer:

1. Pri plačilu javnega naročnika zasebnemu partnerju
Da plačilo zasebnemu izvajalcu ne bo spoznano za subvencijo in s tem državno pomoč, mora biti višina plačila enaka tržni vrednosti storitev. Glede na prakso Evropske komisije (v nadaljevanju EK) se tržna cena zagotovi s pravilno izpeljanim postopkom javnega naročanja. Za določitev višine plačil zasebnemu partnerju ni predpisana posebna metoda, EK pa v tem pogledu izpostavlja dva pogoja, ki morata biti izpolnjena, da se doseže tržna cena:
      • transparenten in nediskriminatoren postopek javnega naročanja,
      • načelo upravljavca v tržnem gospodarstvu.
Načelo upravljavca v tržnem gospodarstvu pomeni, da ne gre za državno pomoč, v kolikor država prispeva k projektu pod pogoji, ki bi bili sprejemljivi za zasebnega investitorja, ki deluje v običajnih pogojih v tržnem gospodarstvu. V zadevnem poročilu sta kot kriterija za presojo, ali gre za državno pomoč v zvezi s plačilom zasebnemu partnerju, določena še zagotovitev transparentnosti in enakega obravnavanja preko objav v Uradnem listu EU ter uporaba metode za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe.

2. Pri izvajanju gospodarskih javnih služb
Posebna narava gospodarskih javnih služb zahteva od države dodatno plačilo zasebnemu partnerju za kompenziranje stroškov, saj zasebni izvajalec v nasprotnem nima gospodarskega interesa za opravljanje določenih storitev. Pri kompenzaciji mora država ravnati v skladu s pravili o gospodarskih javnih službah, ki zahtevajo predvsem naslednje: določno opredelitev javnega naročila in potencialnih uporabnikov, transparenten in objektiven način določitve kompenzacije ter izogibanje čezmerni kompenzaciji.

3. Pri državnih garancijah
Tveganje v zvezi s projektom je v primeru izdaje garancije preneseno na državo. Država ima dolžnost za tak način zavarovanja projekta zahtevati od zasebnega izvajalca primerno premijo, saj bi šlo v nasprotnem za dajanje prednosti zasebnemu partnerju, hkrati pa za potencialno oškodovanje državnega proračuna, kar bi posledično predstavljalo državno pomoč. V poročilu so opisani možni načini za vzpostavitev primerne premije za garancijo in predstavljeni ostali pogoji, da ne gre za državno pomoč.

4. Pri prodaji nepremičnin
Za državno pomoč je lahko spoznana tudi prodaja nepremičnin zasebnemu partnerju, če je bila transakcija izvedena na način, da zasebnega partnerja favorizira. Temu se je mogoče izogniti s prodajo na javni dražbi ali po podobnih postopkih, kjer šteje prodajna cena za tržno vrednost in je prisotnost državnih pomoči izključena. Državna pomoč je prav tako izključena v primerih, ko je prodaja nepremičnine vključena v postopek javnega naročanja. Tržna vrednost se lahko v ostalih primerih določi s strani neodvisnega ocenjevalca tržne vrednosti.

Več o vprašanjih državne pomoči pri izvajanju projektov v okviru javno-zasebnega partnerstva si lahko preberete v poročilu.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.

Stran http://pppforum.si uporablja piškotke. Z uporabo strani se strinjate z uporabo piškotkov. Več o piškotkih