DKOM ODLOČALA O ENERGETSKEM POGODBENIŠTVU

Objavljeno: 18. 1. 2017 - Branko Kašnik

Državna revizijska komisija je v sklepu št. 018-239/2016-10 z dne 19. 12. 2016 odločila, da je energetsko pogodbeništvo v primeru prenove javne razsvetljave v Občini Izola treba presojati kot javnonaročniško javno-zasebno partnerstvo in ne kot koncesijo storitev.

Državna revizijska v ključen delu sklepa navaja:

»Ob upoštevanju vseh predstavljenih dejstev in ugotovitev Državna revizijska komisija zaključuje, da se »[k]oncesionirana izbirna lokalna gospodarska javna služba« […] »financira iz plačil za storitve, ki jih opravi koncesionar v okviru izvajanja koncesijske dejavnosti iz sredstev občinskega proračuna koncedenta«. V okoliščinah, ki so značilne za oddajo tega predmeta naročila, pa večine oziroma znatnega dela tveganja, povezanega s predmetom naročila, ki je značilno za položaj koncesionarja v okviru koncesije, tudi ne nosi gospodarski subjekt, katerega prijava (ponudba) bo izbrana kot najugodnejša (in bo izvajal predmet tega naročila). Zapisano pomeni, da v posledici ne gre ne za koncesijo za storitve ne za koncesijo za gradnje, pač pa gre za javnonaročniško javno-zasebno partnerstvo v smislu 2. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljevanju: ZJZP), v povezavi s 27. členom ZJZP. Operativno tveganje pri izvajanju prenove javne razsvetljave v Občini Izola (v smislu, ki je pravno upošteven v smislu 1. točke člena 5 Direktive 2014/23/EU in sodne prakse Sodišča Evropske unije) se namreč na gospodarski subjekt, katerega prijava (ponudba) bo izbrana kot najugodnejša (in bo izvajal predmet zadevnega naročila), ne prenese v celoti ali vsaj v bistvenem delu. Operativno tveganje, upoštevno za opredelitev naročila za koncesijo (za storitve), bi moralo izhajati iz dejavnikov, na katere stranke nimajo vpliva. Tveganja, povezana s slabim upravljanjem, napakami pri presoji gospodarskega subjekta, neizpolnjevanjem pogodbenih obveznosti gospodarskega subjekta ali višjo silo, niso odločilna pri uvrstitvi pogodbenega razmerja med koncesije, saj so ta tveganja značilna za vsa pogodbena razmerja, ne glede na to, ali gre za javno naročilo oziroma javno-zasebno partnerstvo ali koncesijo. Operativno tveganje je potrebno razumeti kot tveganje, ki je posledica izpostavljenosti tržnim nepredvidljivostim in je povezano s povpraševanjem ali dobavo oziroma tako s povpraševanjem kot dobavo, kot je bilo to ugotovljeno že doslej, pa ne iz podatkov v dokumentaciji, ki jo je naročnik odstopil Državni revizijski komisiji, ne iz vlog, prejetih v postopku, tveganje, ki bi bilo posledica izpostavljenosti tržnim nepredvidljivostim in bi bilo povezano s povpraševanjem ali dobavo oziroma z obojim, ne izhaja. Kot tveganje, povezano s povpraševanjem, je namreč, kot že pojasnjeno, šteti tveganje glede dejanskega povpraševanja po storitvah, ki so predmet pogodbe, kot tveganje, povezano z dobavo, pa je razumeti tveganje pri opravljanju storitev, ki so predmet pogodbe, predvsem tveganje, da opravljene storitve ne bodo ustrezale povpraševanju (primerjaj vsebino 20. uvodne izjave Direktive 2014/23/EU).”

 

Celotno besedilo sklepa je na voljo na naslednji povezavi:

http://www.dkom.si/odlocitve_DKOM/2016122808513275/

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.

Stran http://pppforum.si uporablja piškotke. Z uporabo strani se strinjate z uporabo piškotkov. Več o piškotkih