FORUM

Objavljeno: 4. 1. 2020 - Petra Ferk

Dne 31. 1. 2020 bo potekala delavnica na temo “Ključne elektronske nabavne tehnike in orodja: Dinamični nabavni sistemi, elektronski okvirni sporazumi in elektronski katalogi, e-pogajanja in e-dražbe kot odgovor za številne glavobole (tudi drobljenje)”. Dne 14. 2. 2020 pa delavnica na temo “Pametna merila in pametno vrednotenje: Primeri socialno-ekonomskih, inovativnih in okoljskih meril ter meril kakovosti – kdaj in kje jih uporabiti, vzorčni modeli vrednotenja ter samodejno ocenjevanje”.

Kje: Plečnikova hiša na Karunovi ulici 4–6 v Trnovem, Ljubljana.

Več informacij tukaj, prijave na info@pppforum.si. Lepo vabljeni, da se nam pridružite!

Objavljeno: 4. 12. 2019 - Petra Ferk

V Uradnem list RS  št. 72/19 z dne 4.12.2019 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN-C), ki začne veljati 19. decembra 2019. Novela naj bi prinesla učinkovitejše pravno varstvo zoper kršitve pri večjih infrastrukturnih projektih, kjer so pogoste pritožbe, ter okrepile neodvisnost in strokovnost Državne revizijske komisije.

Objavljeno: 15. 11. 2019 - Nina Pekolj

Evropska komisija je sprejela nove delegirane uredbe, s katerimi spreminja mejne vrednosti, od katerih dalje morajo naročniki obvestila v zvezi z javnimi naročili objaviti v Uradnem listu Evropske unije. Nove mejne vrednosti začnejo veljati s 1. januarjem 2020.

Na splošnem področju so bile mejne vrednosti spremenjene, kot sledi:

a) iz 144.000 na 139.000 EUR – za blago in storitve, ki jih naročajo državni organi in organi samoupravnih
lokalnih skupnosti,
b) iz 221.000 EUR na 214.000 EUR – za blago in storitve, ki jih naročajo drugi naročniki,
c) iz 5.548.000 EUR na 5.350.000 EUR – za gradnje.

Na infrastrukturnem področju so bile mejne vrednosti spremenjene, kot sledi:

a) iz 443.000 EUR na 428.000 EUR – za blago in storitve,
b) iz 5.548.000 EUR na 5.350.000 EUR – za gradnje.

Objavljeno: 9. 11. 2019 - Petra Ferk

Vlada Republike Slovenije je 24. oktobra 2019 sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 64/2019), ki je začela veljati z 9. novembrom 2019. Spremembe in dopolnitve Uredbe o zelenem javnem naročanju (v nadaljevanju: Uredba) so bile potrebne zaradi opozoril Evropske komisije o nepravilnem prenosu in nepravilni uporabi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti, poleg tega pa se je ugotovilo še nekatere manjše pomanjkljivosti, ki so se kot takšne izkazale v teku uporabe Uredbe. Sprememba Uredbe natančneje določa v 5. členu opredeljene izjeme od zelenega javnega naročanja. Poleg tega je prišlo do sprememb nekaterih ciljev zelenega javnega naročanja, ki so opredeljeni v 6. členu Uredbe, pri čemer je pri javnem naročanju hrane v ospredju povečanje obveznega deleža živil, ki morajo biti iz shem kakovosti in sicer iz dosedanjih 15 na 20 odstotkov. Glede naročanja tekstilnih izdelkov pa se je delež v tekstilnih izdelkih vsebovanih bombažnih in drugih naravnih vlaken, ki morajo biti pridobljena na ekološki način, povečal na 10 odstotkov. Nadalje je spremenjen tudi osmi odstavek 7. člena Uredbe, ki sedaj določa, da metodologije za izračun stroškov v življenjski dobi vozila ni potrebno uporabiti, v kolikor so informacije glede emisij CO2, NOx, NMHC in trdnih delcev pomanjkljive ali nedostopne. Dodana je možnost, da se v tem primeru v tehničnih specifikacijah zgolj opredeli minimalne tehnične zahteve za energetsko in okoljsko sprejemljivost, zlasti glede emisij CO2, NOx, NMHC in trdnih delcev.

Objavljeno: 8. 11. 2019 - Nina Pekolj

Evropska komisija, kot je zapisala na svoji uradni spletni strani dne 5. junija 2019, je v okviru evropskega semestra objavila predlog priporočil za posamezne države članice glede usmeritev njihovih gospodarskih politik za obdobje naslednjih 12 do 18 mesecev. V ospredju so bile zlasti razprave glede vzdržnosti javnih financ in prihajajoče upočasnitve gospodarske rasti na svetovni ravni posledično spreminjajočega se trga dela. Priporočila, ki jih je Komisija naslovila na Slovenijo, se nanašajo na tri področja in sicer: prvič, doseganje srednjeročnih proračunskih ciljev v letu 2020, drugič, izboljšanje delovanja in konkurenčnosti trga in poslovnega okolja ter tretjič, določitev prednostnih naložbenih področij. V okviru drugega priporočila je Evropska komisija Sloveniji zapisala, da: »naj izboljša konkurenčnost, profesionalizacijo in neodvisen nadzor pri javnem naročanju.«

Ne spletni strani S-Procurement si lahko preberete, kako lahko elektronska komunikacijska sredstva olajšajo uporabo pametnih meril in pozitivno vplivajo na povečanje učinkovitosti in transparentnosti postopkov javnega naročanja. Kaj so pametna merila in katera, iz širokega nabora meril, zajetih v domačih in tujih smernicah, so v praksi po ZJN-3 uporabljiva, pa bodo strokovnjaki z Inštituta za javno-zasebno partnerstvo predstavili na delavnicah elektronskega javnega naročanja ob jutranji kavi, ki bosta izvedeni 31. januarja in 14. februarja 2020.

Objavljeno: - Nina Pekolj

Delež javnih naročil v BDP v zadnjih letih strmo narašča. Kot izhaja iz statističnega poročila o javnih naročilih, oddanih v letu 2017, je v letu 2015 delež javnih naročil v BDP znašal 8,80 %, v letu pa 2017 že 10,99 %. To pomeni, da narašča tudi število poslovnih priložnosti za ponudnike, katere bi se slednji morali zavedati in si prizadevati k bolj aktivni udeležbi v postopkih javnega naročanja. Vendar pa se v praksi manjši naročniki že soočajo s pomanjkanjem konkurence. Eden izmed razlogov je tudi pomanjkanje strokovnega znanja ponudnikov, potrebnega za pripravo in oddajo ponudb v zapletenih postopkih javnega naročanja.

Dne 12. novembra 2019 bo v Ljubljani potekala delavnica Javno naročanje za ponudnike – praktični nasvet, na kateri bodo predavali naši strokovnjaki in avtorici članka Trg javnih naročil predstavlja ogromen potencial za zasebni sektor in ustvarja številne poslovne priložnosti. Učenje na lastnih napakah na trgu javnih naročil ne pomeni zgolj izgubljenega posla, pač pa zamujene številne priložnosti, kršitve pa lahko vodijo tudi do uvrstitve ponudnika na seznam gospodarskih subjektov z negativnimi referencami z dolgotrajnimi posledicami.

Objavljeno: 30. 9. 2019 - Boštjan Ferk

28. in 29. novembra 2019 bo v Budimpešti potekala dvodnevna delavnica namenjena učinkovitemu elektronskemu javnemu naročanju.

Učinkovita elektronska javna naročila lahko prinesejo veliko koristi, vključno z večjo učinkovitostjo in prihranki, tako za državo kot podjetja. Po navedbah Evropske komisije so potencialni prihranki stroškov ogromni. Samo v Italiji so na primer s sistemi e-javnih naročil zmanjšali stroške za več kot 3 milijarde EUR.

Na interaktivni dvodnevni delavnici bodo vodilni strokovnjaki predstavili številne možnosti in rešitve, ki jih elektronsko javno naročanje ponuja. Delavnice bodo podkrepljene s predstavitvijo študije primerov Finske in Portugalske, kjer boste lahko našli načine, kako to znanje uporabiti v svoji državi.

O nastajajočih tehnologijah v okviru elektronskih javnih naročil bo predavala doc. dr. Petra Ferk, ena izmed ustanoviteljic in direktorica razvojnih projektov Inštituta za javno-zasebno partnerstvo. Naslov predstavitve: »Emerging technologies in e-Procurement«.

Več o programu in prijavi na:  https://www.lexxion.eu/en/events/3620/#programm

Objavljeno: - Boštjan Ferk

V Portorožu, 10. in 11. oktober 2019 bodo potekali tradicionalni »DNEVI JAVNIH NAROČIL« z naslovom: »NAJPOMEMBNEJŠE AKTUALNOSTI IN PRAKTIČNI PRIMERI«.

V okviru predstavitev bo predstavljen tudi praktičen primer izvedbe in uporabe DINAMIČNEGA NABAVNEGA SISTEMA v okviru spletne platforme za elektronsko javno naročanje

S-procurement ki ga bosta predstavila Lara Valjavec in Boštjan Ferk iz Inštituta za javno-zasebno partnerstvo.

Stanke Inštituta za javno-zasebno partnerstvo imajo 10% popust ob prijavi na dogodek.

Objavljeno: - Boštjan Ferk

24. in 25. oktobra 2019 bo v Amsterdamu potekal letni forum EPPPL kjer bodo predstavljene novosti s področja prava javnih naročil v EU.

V okviru foruma bo potekala dvodnevna konferenca pospremljena s praktičnimi delavnicami, kjer bodo udeleženci lahko prisluhnili predavanjem mednarodno priznanih strokovnjakov ter se seznanili z novostmi na področju javnega naročanja, uvajanja novih tehnologij in inovacij s posebnim poudarkom na elektronskem javnem naročanju.

Med predavatelji bo tudi doc. dr. Petra Ferk, ena izmed ustanoviteljic in direktorica razvojnih projektov Inštituta za javno-zasebno partnerstvo, ki bo predavala na temo

»The End-to-End e-Procurement Process Cycle«.

Več informacij o programu in prijavi lahko najdete na naslednji povezavi: https://www.lexxion.eu/en/events/3626/#overview

Objavljeno: 20. 5. 2019 - Petra Ferk

Dinamični nabavni sistem (DNS) je popolnoma elektronska tehnika za javno naročanje, ki gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo pogoje za ugotavljanje sposobnosti, ves čas trajanja dinamičnega nabavnega sistema omogoča dostop do sistema elektronskega oddajanja posameznih javnih naročil. Naročnik v postopku oddaje posameznega javnega naročila povabi vse gospodarske subjekte z dostopom do sistema (tj. ponudnike, ki so vključeni v t.i. »katalog ponudnikov«).

Prednosti DNS:

• celoten postopek oddaje naročil je digitaliziran, kar omogoča skrajšanje časa priprave povabila k oddaji ponudbe, enostavno shranjevanje in kopiranje vzorcev dokumentov, avtomatsko oceno in razvrstitev ponudb, kar vse prispeva tudi k zmanjšanju možnosti napak;
• možnost vključitve v katalog ponudnikov skozi celotno trajanje DNS, kar zagotavlja večjo konkurenco ter otežuje dogovarjanja med ponudniki, saj je krog ponudnikov odprt, kar ugodno vpliva na znižanje ponudbenih cen;
• možnost podaljšanja ali skrajšanja obdobja veljavnosti DNS;
• možnost odstranitve ponudnika iz kataloga, v primeru nekvalitetne izvedbe del, kršitev pogodbe ipd.;
• zmanjšanje števila vloženih zahtevkov za revizijo v prvi fazi postopka – fazi kvalifikacije (tj. oblikovanje kataloga ponudnikov), saj lahko ponudniki prijavo dopolnijo oz. popravijo ter ponovno oddajo takoj po zavrnitvi prvotne prijave s strani naročnika. Ponudniki lahko prijavo za uvrstitev v katalog oddajo skozi celotno obdobje trajanja DNS;
• ni možnosti vložitve zahtevka za revizijo v drugi fazi DNS (faza posameznih povpraševanj), kar skrajša postopek oddaje posameznega povpraševanja;
• hitra izvedba postopka oddaje posameznega povpraševanja oz. druge faze DNS (cca 10 dni), kar prispevka k večji fleksibilnosti in odzivnosti naročnika ter naročniku zagotavlja več časa za pripravo tehničnih specifikacij, vzorcev pogodb in popisov del;
• zmanjšanje administracije (na Portalu javnih naročil ni potrebno ob vsakokratnem posameznem povpraševanju objaviti obvestila o naročilu, potrebno je zgolj statistično poročanje);
• dolgoročno zmanjšanje drobljenja naročil: ob vzpostavitvi DNS se v uradnem listu RS ter uradnem listu EU objavi obvestilo o naročilu, nadaljnja povpraševanja pa se izvedejo hitro, zgolj preko platforme, na podlagi vzpostavljenega kataloga ponudnikov;
• preverjanje v uradnih evidencah (npr. eDosje) se opravi zgolj v prvi fazi postopka, v fazi posameznih povpraševanj pa samo po potrebi, kar pomeni hitrejšo izvedbo posameznih povpraševanj na podlagi oblikovanega kataloga usposobljenih ponudnikov oz. kandidatov.

Cilj DNS je v tem, da naročniku zagotavlja učinkovito orodje s katerim si zagotovi hitrejše in bolj fleksibilno izvajanje posamičnih povpraševanj v trenutku nastanka potrebe pri naročniku, kar izboljša odzivnost naročnika. Hkrati DNS zagotavlja možnost vključitve konkurenčnih sposobnih ponudnikov ves čas njegovega trajanja in s tem pozitivno vpliva na gospodarnost oddaje posamičnih naročil.

Dinamični nabavni sistem lahko vzpostavite v okviru elektronske platforme S-Procurement.

Prednosti elektronske platforme S-Procurement:

• platforma omogoča tehnično izvedbo postopka DNS, skladno z javnonaročniško zakonodajo;
• možnost izvoza podatkov za namen statističnega poročanja (npr. število oddanih posameznih povpraševanj, informacije o ponudnikih, katerim je bilo povpraševanje oddano, vrednosti oddanih povpraševanj itd);
• avtomatiziran proces, ki zagotavlja prihranek časa:
• samodejno generiranje zapisnika o odpiranju ponudb,
• samodejno generiranje odločitve o oddaji posameznega povpraševanja,
• možnost kopiranja mape postopka oziroma kopiranje postopkov posameznih povpraševanj (hitrejša izvedba le-teh);
• naročnik ves čas trajanja DNS razpolaga z aktualnim in posodobljenim katalogom ponudnikov (npr. samodejna vključitev kandidata v katalog po sprejemu njegove prijave s strani naročnika), ki se vodi ter posodablja znotraj mape postopka DNS na platformi v profilu naročnika;
• avtomatizirano vrednotenje ponudb glede na merila za oddajo posameznega povpraševanja (samodejna razvrstitev ponudb glede na merila);
• večuporabniška platforma, ki omogoča spletni dostop do postopka neomejenemu številu uporabnikov (zaposlenim), ki nato samostojno izvajajo postopke posameznih povpraševanj;
• zagotovljen nadzor nad uporabniki ter izvedenimi procesi ter možnost potrjevanja delovnih procesov;
• platforma je sama po sebi namenjena za dolgoročno hrambo (dokumenti se ne brišejo npr. po 6 mesecih, poleg tega ni omejitve glede velikosti datotek);
• zagotovljena je revizijska sled za vsa dejanja in aktivnosti izvedene na platformi;
• varnost (časovni žigi, šifriranje ter certificirana varnostna politika ISO 27001);
• podpora elektronskim podpisom, podprtim s kvalificiranimi digitalnimi potrdili, ki zagotavljajo integriteto podatkov in varnost poslovanja;
• digitalizacija celotnega nabavnega procesa (od nabavnega plana, objave naročila, komunikacije s ponudniki, prejema, pregleda ter vrednotenja ponudb, oddaje naročila in sklenitve pogodbe);
• možnost spremljanja realizacije nabavnega plana;
• vzpostavitev enotnega poslovnega procesa ter spremljanje vseh postopkov oddaje javnih naročil na enem mestu;
• zmanjšanje materialnih in drugih stroškov;
• zmanjšanje možnosti za napake (avtomatiziran proces, opozorila itd.).

Objavljeno: 11. 5. 2019 - Petra Ferk

Vabljeni dne 24. maja 2019 na delavnico z naslovom »Priložnosti in tveganja elektronskega javnega naročanja v praksi«, na kateri bomo sodelovali tudi predstavniki Inštituta za javno-zasebno partnerstvo in kjer bomo obravnavali pomembne in aktualne teme javnega naročanja kot so prehod na strateško javno naročanje, varnost elektronskih platform za javno naročanje, identifikacija in avtentikacija ponudnikov, pomen elektronskega podpisovanja ponudb, vpliv Uredbe eIDAS na elektronsko javno naročanje, vprašanje obličnosti pri elektronski oddaji ponudb iz vidika Obligacijskega zakonika, razumevanje pravil o oddaji, prejemu in sprejemu ponudb v elektronskem javnem naročanju, obravnava pravil, ki urejajo upravljanje in varovanje ter ravnanje z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ponudbami po roku za oddajo ponudb, odgovornost naročnikov za pravilno delovanje sistemov za elektronsko javno naročanje ter potencial strokovnega dialoga in oblikovanja kvalifikacijskih list. Delavnica bo potekala na Uradnem listu.

Udeleženci, ki so na izobraževanje povabljeni s strani Inštituta za javno-zasebno partnerstvo so upravičeni do 20% popusta pri kotizaciji, ki jo uveljavijo na način, da v prijavnico vnesejo kodo »IJZP2019«.

Več informacij in prijave na strani: https://www.uradni-list.si/izobrazevanja/dogodek/priloznosti-in-tveganja-elektronskega-javnega-narocanja-v-praksi.

Objavljeno: - Petra Ferk

Predstavniki IJZP sodelujemo na delavnici v organizaciji Agencije Poti z naslovom “Javno-zasebna partnerstva od A do Ž”, ki bo potekala dne 5. 6. 2019.

Javno-zasebna partnerstva vedno bolj postajajo nuja za zagotavljanje javne infrastrukture in izvajanje javnih služb.

Naložbeni načrt za Evropo glede izgradnje javne infrastrukture vpeljuje premik od njenega financiranja iz izključno javnih sredstev in subvencij v smeri javno-zasebnih partnerstev in finančnih inštrumentov. Ob napovedi, da se delež nepovratnih sredstev EU v finančni perspektivi 2021-2027 bistveno zmanjšuje, kar se bo odrazilo v upadu nepovratnih sredstev EU za izgradnjo javne infrastrukture, je tako za naročnike kot gospodarstvo postalo nujno, da se seznanijo z alternativnimi pristopi za financiranje javne infrastrukture in javnih služb.

V februarju 2019 je pričel veljati tudi Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah (Uradni list RS, št. 9/19), ki poleg že obstoječega pravnega okvira na področju javno-zasebnega partnerstva predstavlja dodatno pravno podlago za izvedbo postopkov javno-zasebnih partnerstev.

Več informacij in prijave tukaj.

Objavljeno: - Petra Ferk

MJU je objavilo javno povabilo strokovni, zainteresirani in drugi javnosti za predložitev pripomb na osnutek predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja.

Predloge, komentarje in dopolnitve na osnutek pošljite na elektronski naslov gp.mju@gov.si, s pripisom »Pripombe na osnutek novele ZPVPJN« ali sklicem na št.: 007-109/2019 ali na št.: EVA: 2019-3130-0009, do 10. 6. 2019.

Več informacij na strani: https://ejn.gov.si/novice/novica-7.html.

Objavljeno: 3. 4. 2019 - Petra Ferk

Evropska pobuda za inovativno javno naročanje (Europen Assistance for Innovative Procurement – EAFIP) je objavila nov poziv za pridobitev pomoči na področju inovativnega javnega naročanja.

Več informacij: https://eafip.eu/

Objavljeno: 10. 3. 2019 - Petra Ferk

Ustanovitelja Inštituta za javno-zasebno partnerstvo in družbe S-Procurement doc. dr. Boštjan Ferk in doc. dr. Petra Ferk sta bila povabljena v družbo uglednih evropskih profesorjev, ki pripravlja Komentar Direktive o javnem naročanju 2014/24/EU pri založbi Edvard Elgar. Komentirala bosta člene Direktive, ki urejajo elektronsko javno naročanje. Verjamemo, da bo predmetni komentar pomembno vplival na izboljšanje razumevanja posameznih institutov javnega naročanja in njihovo uporabnost v praksi tako v Evropski uniji kot v Sloveniji, saj bodo komentarji posameznih členov vključevali tudi analizo sodne prakse in odločitev revizijskih organov v državah članicah. Izid Komentarja se načrtuje v letu 2020, o izidu vas bomo obvestili.

Objavljeno: 9. 3. 2019 - Petra Ferk

Vabimo vas na sklepno konferenco projekta RESTAURA: Revitalizacija kulturne dediščine z javno-zasebnim partnerstvom, ki se izvaja v okviru programa Interreg Central Europe in bo potekala 3. aprila 2019 v Ljubljani, 4. aprila pa na gradu Podsreda. Konferenca je idealna platforma za nosilce odločanja na nacionalni, regionalni, lokalni ravni in vlagatelje, da bi spodbudili resnično spremembo na bolje pri uporabi javno-zasebnega partnerstva v projektih za oživitev kulturne dediščine v Srednji Evropi.

Program je osredotočen na trenutni napredek pilotnih projektov in rezultatov projekta, s posebnim poudarkom na njihovi vlogi pri ohranjanju ravni usposobljenosti lokalnih oblasti glede javno-zasebnega partnerstva v projektih za oživitev kulturne dediščine. Posebno mesto v programu smo namenili vprašanju revitalizacije kulturne dediščine v 21. stoletju.

Cilj konference je spodbujanje dobrih praks pri uporabi javno-zasebnih partnerstev (PPP) za oživitev zgodovinskih mest in stavb.

Institut za javno-zasebno partnerstvo je v projektu sodeloval kot pripravljavec pravnih in ekonomskih podlag za izvedbo javno-zasebnega partnerstva za Grad Rihemberk v Mestni občini Nova Gorica in v sodelovanju z družbo Envirodual tudi za Palačo Bigatto v mestu Buzet na Hrvaškem.

Na konferenci bosta doc. dr. Boštjan Ferk in doc. dr. Petra Ferk kot predstavnika Inštituta za javno-zasebno partnerstvo delila izkušnje z izvajanjem projektov javno-zasebnih partnerstev na področju ohranjanja kulturne dediščine na okrogli mizi in v znanstveno-raziskovalnem panelu.

Več informacij in prijave na: aniko-noemi.turi@kat-inst.si.

Objavljeno: 28. 2. 2019 - Petra Ferk

Evropska komisija (v nadaljevanju: Komisija) je 27. februarja 2019 v sklopu evropskega semestra za 2019 objavila letno analizo gospodarskih in socialnih razmer v državah članicah in oceno napredka pri izvajanju priporočil za posamezne države. V Poročilu za Slovenijo se je Komisija med drugim dotaknila področja javnih naročil.

Komisija ugotavlja, da »čeprav poslovno okolje izboljšuje, so zanj še vedno značilni omejujoči predpisi in upravno breme ter nekatere pomanjkljivosti v javnem naročanju. Regulativne omejitve, tudi pri ključnih poklicih, in upravno breme so še vedno zaznani kot ovire za naložbe in veljajo za enega najbolj problematičnih dejavnikov pri poslovanju v Sloveniji. Pogosto dolgotrajni gospodarski sodni postopki lahko vplivajo na pripravljenost podjetij za vstop na trg ali naložbe. Konkurenco, preglednost in neodvisen nadzor pri javnem naročanju bi bilo mogoče še izboljšati. Delež javnih razpisov, pri katerih je bila prejeta samo ena ponudba, ostaja visok, kot tudi delež javnih naročil, ki se izvedejo brez javnega razpisa. Okrepitev ukrepov za preprečevanje dogovorjenega oddajanja ponudb in korupcije bi prav tako zmanjšala tveganje nepotrebno visokih stroškov javnih naročil.«

Na področju priporočila iz prejšnjega obdobja v zvezi z izboljšanjem konkurence, profesionalizacije in neodvisnega nadzora na področju javnih naročil je Slovenija dosegla omejen napredek. Slovenija je maja 2018 predstavila akcijski načrt, v katerem so podrobno opisane načrtovane izboljšave, zlasti glede nadaljnje profesionalizacije javnega naročanja, za obdobje 2018–2020. Poleg tega je Slovenija dosegla napredek tudi pri uvajanju e-javnega naročanja, ki se od aprila 2018 široko uporablja. Razmeroma majhen napredek pa je bil dosežen v zvezi s povečanjem konkurence v javnem naročanju, kar je še vedno ključna težava. Slovenija tudi ni okrepila neodvisnosti Državne revizijske komisije. Slovenija ni dosegla višje stopnje združevanja javnega naročanja na področju zdravstva.

Komisija ugotavlja tudi, da se Slovenija na področju naložb sooča s številnimi izzivi. Veliko jih je bilo obravnavanih že v prejšnjih poročilih o državah in priporočilih za posamezne države. Večinoma gre za predpise v posameznih sektorjih (npr. gradbeništvo ali poslovne storitve/regulirani poklici) ali neučinkovite postopke/institucije (npr. javna naročila ali pravosodni sistem). Obstajajo pa tudi ovire, ki so posledica neustrezne infrastrukture. Neoptimalna infrastruktura v regijah in med njimi ovira gospodarski razvoj države. Pomanjkanje sistemov za vodo in odpadno vodo v srednje velikih mestih in na podeželju, pomanjkanje (trajnostnih) prometnih povezav do glavnih gospodarskih vozlišč in omrežja TEN-T ter sistemi proizvodnje in skladiščenja (obnovljive) energije omejujejo mobilnost ljudi in kakovost življenja ter negativno vplivajo na privlačnost Slovenije kot naložbene destinacije.

Letošnje poročilo vključuje tudi naložbene smernice za financiranje v okviru kohezijske politike v obdobju 2021-2027.

Vir: Evropska komisija

Ob napovedi, da se delež nepovratnih sredstev EU v finančni perspektivi 2021-2027 bistveno zmanjšuje, kar se bo odrazilo v upadu nepovratnih sredstev EU za izgradnjo javne infrastrukture, svetujemo, da se seznanite z alternativnimi pristopi za financiranje javne infrastrukture in javnih služb. Evropska komisija je tako npr. pripravila Naložbeni načrt za Evropo, ki glede izgradnje javne infrastrukture vpeljuje premik od njenega financiranja iz izključno javnih sredstev v smeri javno-zasebnih partnerstev. Naložbeni načrt za Evropo uvaja premik v porabi proračuna EU, in sicer od subvencij k finančnim inštrumentom. Posledično se v posameznem projektu predvideva kombiniranje raznolikih finančnih virov – tako javnih, evropskih kot zlasti zasebnih. Medtem ko je tovrstno finančno kombiniranje že dobro poznano v državah članicah, ki niso več upravičene do subvencij, se ta logika počasneje vpeljuje v državah, ki še vedno prejemajo strukturna in kohezijska sredstva. Za več informacij, kako povečati kombiniranje finančnih virov v Sloveniji, poglejte prezentacije in video posnetke tukaj.

Objavljeno: 22. 2. 2019 - Petra Ferk

Mestna občina Ljubljana in konzorcij družb Petrol in Resalta so 20. februarja 2019 v Bruslju prejeli prestižno nagrado European Energy Service Award za najboljši evropski projekt na področju energetske učinkovitosti in varčne rabe energije. Prejeli so ga za energetsko prenovo stavb 48 stavb v Ljubljani (EOL 1), ki je potekala v obliki javno-zasebnega partnerstva po modelu pogodbenega prihranka energije (energetskega pogodbeništva).

Ponosni smo, da smo lahko sodelovali z energije polno ekipo MOL, ki uvaja spremembe za lepšo prihodnost. S sanacijami je MOL uspešno zmanjšala tudi izpuste toplogrednih plinov za približno 3.000 ton letno ter s tem ohranila kar 175.000 dreves.

Objavljeno: 8. 12. 2018 - Petra Ferk

V Smernicah za javno naročanje inovativnih rešitev je pojasnjeno, kaj pomeni javno naročanje inovativnih rešitev in orisano kako oblikovati okvir politike, ki bo strateško izkoristila javno naročanje inovativnih rešitev. Predstavljeni so primeri iz prakse, poleg tega pa smernice prikazujejo tudi kako se lahko uporabi različne postopke javnega naročanja, da se z inovativnimi rešitvami modernizira javne službe in ustvari rast ter delovna mesta za inovatorje v Evropi.

Smernice za javno naročanje inovativnih rešitev so na voljo tukaj.

Objavljeno: 6. 12. 2018 - Petra Ferk

ICT je eden izmed največjih tehnoloških dogodkov v Evropi. Letos je med 4. in 6. decembrom 2018 potekal na Dunaju. Na dogodku sta organizaciji, ki kot zasebna partnerja Evropske komisije delujeta na področju razvoja tehnologije, dogovorili za tesnejše sodelovanje z namenom spodbuditi napredek umetne inteligence v Evropi. Sklenjen je bil Memorandum, ki bo na podlagi skupnega dela in projektov ter izmenjave dobrih praks prispeval k razvoju umetne inteligence v Evropi. Big Data Value Association, je vključeno v javno-zasebno partnerstvo, katerega namen je pomagati Evropi do vodilne vloge na področju masovnih podatkov, euRobotics pa z Evropsko komisijo sodeluje z namenom povečanja konkurenčnosti evropske robotske industrije.

Vir: Evropska komisija