IZBERI TEMO

Prednosti Dinamičnega nabavnega sistema

Objavljeno: 20. 5. 2019 - Petra Ferk

Dinamični nabavni sistem (DNS) je popolnoma elektronska tehnika za javno naročanje, ki gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo pogoje za ugotavljanje sposobnosti, ves čas trajanja dinamičnega nabavnega sistema omogoča dostop do sistema elektronskega oddajanja posameznih javnih naročil. Naročnik v postopku oddaje posameznega javnega naročila povabi vse gospodarske subjekte z dostopom do sistema (tj. ponudnike, ki so vključeni v t.i. »katalog ponudnikov«).

Prednosti DNS:

  • celoten postopek oddaje naročil je digitaliziran, kar omogoča skrajšanje časa priprave povabila k oddaji ponudbe, enostavno shranjevanje in kopiranje vzorcev dokumentov, avtomatsko oceno in razvrstitev ponudb, kar vse prispeva tudi k zmanjšanju možnosti napak;
  • možnost vključitve v katalog ponudnikov skozi celotno trajanje DNS, kar zagotavlja večjo konkurenco ter otežuje dogovarjanja med ponudniki, saj je krog ponudnikov odprt, kar ugodno vpliva na znižanje ponudbenih cen;
  • možnost podaljšanja ali skrajšanja obdobja veljavnosti DNS;
  • možnost odstranitve ponudnika iz kataloga, v primeru nekvalitetne izvedbe del, kršitev pogodbe ipd.;
  • zmanjšanje števila vloženih zahtevkov za revizijo v prvi fazi postopka – fazi kvalifikacije (tj. oblikovanje kataloga ponudnikov), saj lahko ponudniki prijavo dopolnijo oz. popravijo ter ponovno oddajo takoj po zavrnitvi prvotne prijave s strani naročnika. Ponudniki lahko prijavo za uvrstitev v katalog oddajo skozi celotno obdobje trajanja DNS;
  • ni možnosti vložitve zahtevka za revizijo v drugi fazi DNS (faza posameznih povpraševanj), kar skrajša postopek oddaje posameznega povpraševanja;
  • hitra izvedba postopka oddaje posameznega povpraševanja oz. druge faze DNS (cca 10 dni), kar prispevka k večji fleksibilnosti in odzivnosti naročnika ter naročniku zagotavlja več časa za pripravo tehničnih specifikacij, vzorcev pogodb in popisov del;
  • zmanjšanje administracije (na Portalu javnih naročil ni potrebno ob vsakokratnem posameznem povpraševanju objaviti obvestila o naročilu, potrebno je zgolj statistično poročanje);
  • dolgoročno zmanjšanje drobljenja naročil: ob vzpostavitvi DNS se v uradnem listu RS ter uradnem listu EU objavi obvestilo o naročilu, nadaljnja povpraševanja pa se izvedejo hitro, zgolj preko platforme, na podlagi vzpostavljenega kataloga ponudnikov;
  • preverjanje v uradnih evidencah (npr. eDosje) se opravi zgolj v prvi fazi postopka, v fazi posameznih povpraševanj pa samo po potrebi, kar pomeni hitrejšo izvedbo posameznih povpraševanj na podlagi oblikovanega kataloga usposobljenih ponudnikov oz. kandidatov.

Cilj DNS je v tem, da naročniku zagotavlja učinkovito orodje s katerim si zagotovi hitrejše in bolj fleksibilno izvajanje posamičnih povpraševanj v trenutku nastanka potrebe pri naročniku, kar izboljša odzivnost naročnika. Hkrati DNS zagotavlja možnost vključitve konkurenčnih sposobnih ponudnikov ves čas njegovega trajanja in s tem pozitivno vpliva na gospodarnost oddaje posamičnih naročil.

Dinamični nabavni sistem lahko vzpostavite v okviru elektronske platforme S-Procurement.

Prednosti elektronske platforme S-Procurement:

  • platforma omogoča tehnično izvedbo postopka DNS, skladno z javnonaročniško zakonodajo;
  • možnost izvoza podatkov za namen statističnega poročanja (npr. število oddanih posameznih povpraševanj, informacije o ponudnikih, katerim je bilo povpraševanje oddano, vrednosti oddanih povpraševanj itd);
  • avtomatiziran proces, ki zagotavlja prihranek časa:
  • samodejno generiranje zapisnika o odpiranju ponudb,
  • samodejno generiranje odločitve o oddaji posameznega povpraševanja,
  • možnost kopiranja mape postopka oziroma kopiranje postopkov posameznih povpraševanj (hitrejša izvedba le-teh);
  • naročnik ves čas trajanja DNS razpolaga z aktualnim in posodobljenim katalogom ponudnikov (npr. samodejna vključitev kandidata v katalog po sprejemu njegove prijave s strani naročnika), ki se vodi ter posodablja znotraj mape postopka DNS na platformi v profilu naročnika;
  • avtomatizirano vrednotenje ponudb glede na merila za oddajo posameznega povpraševanja (samodejna razvrstitev ponudb glede na merila);
  • večuporabniška platforma, ki omogoča spletni dostop do postopka neomejenemu številu uporabnikov (zaposlenim), ki nato samostojno izvajajo postopke posameznih povpraševanj;
  • zagotovljen nadzor nad uporabniki ter izvedenimi procesi ter možnost potrjevanja delovnih procesov;
  • platforma je sama po sebi namenjena za dolgoročno hrambo (dokumenti se ne brišejo npr. po 6 mesecih, poleg tega ni omejitve glede velikosti datotek);
  • zagotovljena je revizijska sled za vsa dejanja in aktivnosti izvedene na platformi;
  • varnost (časovni žigi, šifriranje ter certificirana varnostna politika ISO 27001);
  • podpora elektronskim podpisom, podprtim s kvalificiranimi digitalnimi potrdili, ki zagotavljajo integriteto podatkov in varnost poslovanja;
  • digitalizacija celotnega nabavnega procesa (od nabavnega plana, objave naročila, komunikacije s ponudniki, prejema, pregleda ter vrednotenja ponudb, oddaje naročila in sklenitve pogodbe);
  • možnost spremljanja realizacije nabavnega plana;
  • vzpostavitev enotnega poslovnega procesa ter spremljanje vseh postopkov oddaje javnih naročil na enem mestu;
  • zmanjšanje materialnih in drugih stroškov;
  • zmanjšanje možnosti za napake (avtomatiziran proces, opozorila itd.).

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Delavnica: Elektronsko javno naročanje v praksi, 24. 5. 2019

Objavljeno: 11. 5. 2019 - Petra Ferk

Vabljeni dne 24. maja 2019 na delavnico z naslovom »Priložnosti in tveganja elektronskega javnega naročanja v praksi«, na kateri bomo sodelovali tudi predstavniki Inštituta za javno-zasebno partnerstvo in kjer bomo obravnavali pomembne in aktualne teme javnega naročanja kot so prehod na strateško javno naročanje, varnost elektronskih platform za javno naročanje, identifikacija in avtentikacija ponudnikov, pomen elektronskega podpisovanja ponudb, vpliv Uredbe eIDAS na elektronsko javno naročanje, vprašanje obličnosti pri elektronski oddaji ponudb iz vidika Obligacijskega zakonika, razumevanje pravil o oddaji, prejemu in sprejemu ponudb v elektronskem javnem naročanju, obravnava pravil, ki urejajo upravljanje in varovanje ter ravnanje z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ponudbami po roku za oddajo ponudb, odgovornost naročnikov za pravilno delovanje sistemov za elektronsko javno naročanje ter potencial strokovnega dialoga in oblikovanja kvalifikacijskih list. Delavnica bo potekala na Uradnem listu.

Udeleženci, ki so na izobraževanje povabljeni s strani Inštituta za javno-zasebno partnerstvo so upravičeni do 20% popusta pri kotizaciji, ki jo uveljavijo na način, da v prijavnico vnesejo kodo »IJZP2019«.

Več informacij in prijave na strani: https://www.uradni-list.si/izobrazevanja/dogodek/priloznosti-in-tveganja-elektronskega-javnega-narocanja-v-praksi.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Delavnica: Javno-zasebna partnerstva od A do Ž, 5. 6. 2019

Objavljeno: - Petra Ferk

Predstavniki IJZP sodelujemo na delavnici v organizaciji Agencije Poti z naslovom “Javno-zasebna partnerstva od A do Ž”, ki bo potekala dne 5. 6. 2019.

Javno-zasebna partnerstva vedno bolj postajajo nuja za zagotavljanje javne infrastrukture in izvajanje javnih služb.

Naložbeni načrt za Evropo glede izgradnje javne infrastrukture vpeljuje premik od njenega financiranja iz izključno javnih sredstev in subvencij v smeri javno-zasebnih partnerstev in finančnih inštrumentov. Ob napovedi, da se delež nepovratnih sredstev EU v finančni perspektivi 2021-2027 bistveno zmanjšuje, kar se bo odrazilo v upadu nepovratnih sredstev EU za izgradnjo javne infrastrukture, je tako za naročnike kot gospodarstvo postalo nujno, da se seznanijo z alternativnimi pristopi za financiranje javne infrastrukture in javnih služb.

V februarju 2019 je pričel veljati tudi Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah (Uradni list RS, št. 9/19), ki poleg že obstoječega pravnega okvira na področju javno-zasebnega partnerstva predstavlja dodatno pravno podlago za izvedbo postopkov javno-zasebnih partnerstev.

Več informacij in prijave tukaj.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Javna razprava – Spremembe in dopolnitve ZPVPJN

Objavljeno: - Petra Ferk

MJU je objavilo javno povabilo strokovni, zainteresirani in drugi javnosti za predložitev pripomb na osnutek predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja.

Predloge, komentarje in dopolnitve na osnutek pošljite na elektronski naslov gp.mju@gov.si, s pripisom »Pripombe na osnutek novele ZPVPJN« ali sklicem na št.: 007-109/2019 ali na št.: EVA: 2019-3130-0009, do 10. 6. 2019.

Več informacij na strani: https://ejn.gov.si/novice/novica-7.html.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


EAFIP je objavila nov poziv

Objavljeno: 3. 4. 2019 - Petra Ferk

Evropska pobuda za inovativno javno naročanje (Europen Assistance for Innovative Procurement – EAFIP) je objavila nov poziv za pridobitev pomoči na področju inovativnega javnega naročanja.

Več informacij: https://eafip.eu/

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


IJZP pri Komentarju Direktive o javnem naročanju

Objavljeno: 10. 3. 2019 - Petra Ferk

Ustanovitelja Inštituta za javno-zasebno partnerstvo in družbe S-Procurement doc. dr. Boštjan Ferk in doc. dr. Petra Ferk sta bila povabljena v družbo uglednih evropskih profesorjev, ki pripravlja Komentar Direktive o javnem naročanju 2014/24/EU pri založbi Edvard Elgar. Komentirala bosta člene Direktive, ki urejajo elektronsko javno naročanje. Verjamemo, da bo predmetni komentar pomembno vplival na izboljšanje razumevanja posameznih institutov javnega naročanja in njihovo uporabnost v praksi tako v Evropski uniji kot v Sloveniji, saj bodo komentarji posameznih členov vključevali tudi analizo sodne prakse in odločitev revizijskih organov v državah članicah. Izid Komentarja se načrtuje v letu 2020, o izidu vas bomo obvestili.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Konferenca RESTAURA – 3. in 4. april 2019

Objavljeno: 9. 3. 2019 - Petra Ferk

Vabimo vas na sklepno konferenco projekta RESTAURA: Revitalizacija kulturne dediščine z javno-zasebnim partnerstvom, ki se izvaja v okviru programa Interreg Central Europe in bo potekala 3. aprila 2019 v Ljubljani, 4. aprila pa na gradu Podsreda. Konferenca je idealna platforma za nosilce odločanja na nacionalni, regionalni, lokalni ravni in vlagatelje, da bi spodbudili resnično spremembo na bolje pri uporabi javno-zasebnega partnerstva v projektih za oživitev kulturne dediščine v Srednji Evropi.

Program je osredotočen na trenutni napredek pilotnih projektov in rezultatov projekta, s posebnim poudarkom na njihovi vlogi pri ohranjanju ravni usposobljenosti lokalnih oblasti glede javno-zasebnega partnerstva v projektih za oživitev kulturne dediščine. Posebno mesto v programu smo namenili vprašanju revitalizacije kulturne dediščine v 21. stoletju.

Cilj konference je spodbujanje dobrih praks pri uporabi javno-zasebnih partnerstev (PPP) za oživitev zgodovinskih mest in stavb.

Institut za javno-zasebno partnerstvo je v projektu sodeloval kot pripravljavec pravnih in ekonomskih podlag za izvedbo javno-zasebnega partnerstva za Grad Rihemberk v Mestni občini Nova Gorica in v sodelovanju z družbo Envirodual tudi za Palačo Bigatto v mestu Buzet na Hrvaškem.

Na konferenci bosta doc. dr. Boštjan Ferk in doc. dr. Petra Ferk kot predstavnika Inštituta za javno-zasebno partnerstvo delila izkušnje z izvajanjem projektov javno-zasebnih partnerstev na področju ohranjanja kulturne dediščine na okrogli mizi in v znanstveno-raziskovalnem panelu.

Več informacij in prijave na: aniko-noemi.turi@kat-inst.si.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Evropska komisija o javnem naročanju v Sloveniji

Objavljeno: 28. 2. 2019 - Petra Ferk

Evropska komisija (v nadaljevanju: Komisija) je 27. februarja 2019 v sklopu evropskega semestra za 2019 objavila letno analizo gospodarskih in socialnih razmer v državah članicah in oceno napredka pri izvajanju priporočil za posamezne države. V Poročilu za Slovenijo se je Komisija med drugim dotaknila področja javnih naročil.

Komisija ugotavlja, da »čeprav poslovno okolje izboljšuje, so zanj še vedno značilni omejujoči predpisi in upravno breme ter nekatere pomanjkljivosti v javnem naročanju. Regulativne omejitve, tudi pri ključnih poklicih, in upravno breme so še vedno zaznani kot ovire za naložbe in veljajo za enega najbolj problematičnih dejavnikov pri poslovanju v Sloveniji. Pogosto dolgotrajni gospodarski sodni postopki lahko vplivajo na pripravljenost podjetij za vstop na trg ali naložbe. Konkurenco, preglednost in neodvisen nadzor pri javnem naročanju bi bilo mogoče še izboljšati. Delež javnih razpisov, pri katerih je bila prejeta samo ena ponudba, ostaja visok, kot tudi delež javnih naročil, ki se izvedejo brez javnega razpisa. Okrepitev ukrepov za preprečevanje dogovorjenega oddajanja ponudb in korupcije bi prav tako zmanjšala tveganje nepotrebno visokih stroškov javnih naročil.«

Na področju priporočila iz prejšnjega obdobja v zvezi z izboljšanjem konkurence, profesionalizacije in neodvisnega nadzora na področju javnih naročil je Slovenija dosegla omejen napredek. Slovenija je maja 2018 predstavila akcijski načrt, v katerem so podrobno opisane načrtovane izboljšave, zlasti glede nadaljnje profesionalizacije javnega naročanja, za obdobje 2018–2020. Poleg tega je Slovenija dosegla napredek tudi pri uvajanju e-javnega naročanja, ki se od aprila 2018 široko uporablja. Razmeroma majhen napredek pa je bil dosežen v zvezi s povečanjem konkurence v javnem naročanju, kar je še vedno ključna težava. Slovenija tudi ni okrepila neodvisnosti Državne revizijske komisije. Slovenija ni dosegla višje stopnje združevanja javnega naročanja na področju zdravstva.

Komisija ugotavlja tudi, da se Slovenija na področju naložb sooča s številnimi izzivi. Veliko jih je bilo obravnavanih že v prejšnjih poročilih o državah in priporočilih za posamezne države. Večinoma gre za predpise v posameznih sektorjih (npr. gradbeništvo ali poslovne storitve/regulirani poklici) ali neučinkovite postopke/institucije (npr. javna naročila ali pravosodni sistem). Obstajajo pa tudi ovire, ki so posledica neustrezne infrastrukture. Neoptimalna infrastruktura v regijah in med njimi ovira gospodarski razvoj države. Pomanjkanje sistemov za vodo in odpadno vodo v srednje velikih mestih in na podeželju, pomanjkanje (trajnostnih) prometnih povezav do glavnih gospodarskih vozlišč in omrežja TEN-T ter sistemi proizvodnje in skladiščenja (obnovljive) energije omejujejo mobilnost ljudi in kakovost življenja ter negativno vplivajo na privlačnost Slovenije kot naložbene destinacije.

Letošnje poročilo vključuje tudi naložbene smernice za financiranje v okviru kohezijske politike v obdobju 2021-2027.

Vir: Evropska komisija

Ob napovedi, da se delež nepovratnih sredstev EU v finančni perspektivi 2021-2027 bistveno zmanjšuje, kar se bo odrazilo v upadu nepovratnih sredstev EU za izgradnjo javne infrastrukture, svetujemo, da se seznanite z alternativnimi pristopi za financiranje javne infrastrukture in javnih služb. Evropska komisija je tako npr. pripravila Naložbeni načrt za Evropo, ki glede izgradnje javne infrastrukture vpeljuje premik od njenega financiranja iz izključno javnih sredstev v smeri javno-zasebnih partnerstev. Naložbeni načrt za Evropo uvaja premik v porabi proračuna EU, in sicer od subvencij k finančnim inštrumentom. Posledično se v posameznem projektu predvideva kombiniranje raznolikih finančnih virov – tako javnih, evropskih kot zlasti zasebnih. Medtem ko je tovrstno finančno kombiniranje že dobro poznano v državah članicah, ki niso več upravičene do subvencij, se ta logika počasneje vpeljuje v državah, ki še vedno prejemajo strukturna in kohezijska sredstva. Za več informacij, kako povečati kombiniranje finančnih virov v Sloveniji, poglejte prezentacije in video posnetke tukaj.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Čestitke MOL za prestižno nagrado

Objavljeno: 22. 2. 2019 - Petra Ferk

Mestna občina Ljubljana in konzorcij družb Petrol in Resalta so 20. februarja 2019 v Bruslju prejeli prestižno nagrado European Energy Service Award za najboljši evropski projekt na področju energetske učinkovitosti in varčne rabe energije. Prejeli so ga za energetsko prenovo stavb 48 stavb v Ljubljani (EOL 1), ki je potekala v obliki javno-zasebnega partnerstva po modelu pogodbenega prihranka energije (energetskega pogodbeništva).

Ponosni smo, da smo lahko sodelovali z energije polno ekipo MOL, ki uvaja spremembe za lepšo prihodnost. S sanacijami je MOL uspešno zmanjšala tudi izpuste toplogrednih plinov za približno 3.000 ton letno ter s tem ohranila kar 175.000 dreves.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


SMERNICE ZA JN INOVATIVNIH REŠITEV V VSEH JEZIKIH EU

Objavljeno: 8. 12. 2018 - Petra Ferk

V Smernicah za javno naročanje inovativnih rešitev je pojasnjeno, kaj pomeni javno naročanje inovativnih rešitev in orisano kako oblikovati okvir politike, ki bo strateško izkoristila javno naročanje inovativnih rešitev. Predstavljeni so primeri iz prakse, poleg tega pa smernice prikazujejo tudi kako se lahko uporabi različne postopke javnega naročanja, da se z inovativnimi rešitvami modernizira javne službe in ustvari rast ter delovna mesta za inovatorje v Evropi.

Smernice za javno naročanje inovativnih rešitev so na voljo tukaj.

 

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


JZP za razvoj umetne inteligence v Evropi

Objavljeno: 6. 12. 2018 - Petra Ferk

ICT je eden izmed največjih tehnoloških dogodkov v Evropi. Letos je med 4. in 6. decembrom 2018 potekal na Dunaju. Na dogodku sta organizaciji, ki kot zasebna partnerja Evropske komisije delujeta na področju razvoja tehnologije, dogovorili za tesnejše sodelovanje z namenom spodbuditi napredek umetne inteligence v Evropi. Sklenjen je bil Memorandum, ki bo na podlagi skupnega dela in projektov ter izmenjave dobrih praks prispeval k razvoju umetne inteligence v Evropi. Big Data Value Association, je vključeno v javno-zasebno partnerstvo, katerega namen je pomagati Evropi do vodilne vloge na področju masovnih podatkov, euRobotics pa z Evropsko komisijo sodeluje z namenom povečanja konkurenčnosti evropske robotske industrije.

Vir: Evropska komisija

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


JZP za pristanke na Luni

Objavljeno: 30. 11. 2018 - Petra Ferk

NASA je sporočila, da se bo devet ameriških podjetij potegovalo za storitve dostave znanstvenega in tehnološkega tovora na Luno (Commercial Lunar Payload Services). Pogodbe bodo sklenjene za nedoločen čas in nedoločene količine v skupni vrednosti 2,6 milijarde dolarjev v obdobju naslednjih desetih let. Pri izbiri ponudnikov bodo upoštevali različna merila kot so tehnična izvedljivost, cena in časovni načrt. Do prvih poletov na Luno bi lahko prišlo že v letu 2019.

Vir: NASA

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


POSVET KOMISIJE ZA NAROČANJE INOVATIVNIH REŠITEV

Objavljeno: 15. 11. 2018 - Petra Ferk

V maju 2017 je Evropska komisija naročila primerjalno analizo okvirjev državnih politik in izdatkov za javno naročanje inovativnih rešitev, v katero je bilo vključenih vseh 28 držav članic EU ter Norveška in Švica. Znani so začetni rezultati, ki kažejo kako so se odrezale posamezne države. Evropska komisija nas vabi, da v okviru spletnega posveta, do 15. januarja 2019, podamo mnenje glede rezultatov ali pa delimo kakšen dober primer iz prakse.

Povezava do spletnega posveta (ankete):

https://ec.europa.eu/eusurvey/runner/PPIConsultation

Vir: Evropska komisija

 

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Delavnica Speed uPPP: 23. 11. 2018

Objavljeno: 2. 11. 2018 - Petra Ferk

Ekipa Inštituta za javno-zasebno partnerstvo v sodelovanju z družbo S-Procurement dne 23. novembra 2018 v Mestnem muzeju Ljubljana organizira Delavnico Speed uPPP:

DIGITALNA TRANSFORMACIJA JAVNEGA NAROČANJA: PRILOŽNOST ALI NEBODIGATREBA?

Udeležba na delavnici s povabilom organizatorja. Za več informacij in prijave pišite na: info@pppforum.si.

 

 

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


ZJN-3: Podporne aktivnosti naročnika

Objavljeno: 1. 11. 2018 - Petra Ferk

Z dnem 1.11.2018 se je začela uporabljati prva novela Zakona o javnem naročanju (ZJN-3A). Pripenjamo združeni seznam* t.i. “Podpornih aktivnosti naročnika“, pri izvajanju katerih je naročnik dolžan periodično, no izteku vsakih 6 mesecev preveriti, ali je na dan preverjanja izpolnjena ena ali več naslednjih okoliščin:

  • izvajalec ne izpolnjuje davčnih in socialnih obveznosti,
  • izvajalec je uvrščen na evidenco gospodarskih subjektov z negativnimi referencami in posledično izločen iz postopkov oddaje javnih naročil,
  • v zadnjih treh letih so bile pri izvajalcu ugotovljene najmanj dve kršitvi v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno.

 

*Seznam je veljaven na dan 1.11.2018.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Veljati je pričela novela ZJN-3

Objavljeno: - Petra Ferk

Z dnem 1.11.2018 se je začela uporabljati prva novela Zakona o javnem naročanju (ZJN-3A) s poudarkom na večjem upoštevanju socialnih vidikov, tako pri samem vodenju postopkov oddaje javnih naročil (npr. obvezna vključitev meril, ki se nanašajo na socialne vidike med merila za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe, kadar je predmet naročila kateri izmed v novem 67. a členu opredeljenih predmetov javnega naročila – t.i. »delovno intenzivne storitve« ali »podporne aktivnosti naročnika« ter razširjen nabor razlogov za izključitev), kot tudi pri izvajanju pogodb o javnem naročilu.

Vezano na izvajanje pogodbe je potrebno izpostaviti bistveno novost, tj. do sedaj veljavno socialno klavzulo je nadomestil razvezni pogoj, ki se uresniči v primeru, da je naročnik seznanjen s kršitvijo socialno ali delovno pravne zakonodaje, izvedeno bodisi s strani izvajalca bodisi njegovega podizvajalca. Pri tem so v noveli kršitve opredeljene bolj jasno kot so bile, definiran pa je tudi trenutek začetka učinkovanja razveznega pogoja. Za namene seznanitve s kršitvijo je javni naročnik pri pogodbah, katerih predmet so t.i. »podporne aktivnosti naročnika« dolžan periodično na vsakih 6 mesecev po uradni dolžnosti preverjati obstoj kršitev socialno ali delovno pravne zakonodaje in po potrebi pričeti z novim postopkom o oddaji javnega naročila.

Glede na to, da novela zakona učinkuje retroaktivno, morajo javni naročniki pri zadevnih pogodbah tudi za izvajalce že obstoječih pogodb o izvedbi javnega naročila do izteka katerih je še vsaj 6 mesecev, in njihovih podizvajalcev, v uradnih evidencah preveriti obstoj kršitev, ki so razlog za izpolnitev razveznega pogoja. Glede na kratke roke, ki veljajo za predložitev dokazil za izvajalce/podizvajalce s sedežem v drugi državi članici (primeri, kadar naročnik ne more sam po uradni dolžnosti pridobiti dokazil iz uradnih evidenc), je v praksi mogoče pričakovati nekaj zapletov, zato je smotrno, da javni naročniki v svojih pogodbah razvezni pogoj smiselno vključijo v (vzorce) pogodb o izvedbi javnega naročila.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


21. POSVET »DNEVI JAVNIH NAROČIL«

Objavljeno: 13. 8. 2018 - Katja Hodošček

Vabljeni na že tradicionalni, 21. posvet »Dnevi javnih naročil«, tokrat z naslovom »Nove rešitve za probleme v javnem naročanju«, ki bo potekal 11. in 12. oktobra 2018 v Hotelu Slovenija v Portorožu. Naše stranke imajo pri plačilu kotizacije 10 % popust, v kolikor dodajo na prijavnico navedbo »stranka IJZP«. Ostale informacije o dogodku so dostopne na tej povezavi.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

ponudnik - 11 mesecev nazaj

Bolnišnice čedalje večkrat v razpisni dokumentaciji objavijo nakup določene opreme ter hkrati odkup stare opreme (lahko delujoče ali nedelujoče). po principu STARO ZA NOVO.. Zanima nas, ali je dovoljeno, da se v sklopu razpisa za nakup določene opreme (nove), prodaja tudi rabljena oprema, ki je še vedn delujoča. Ali bi bilo za to potrebno objaviti ločeno javno naročilo/dražbo?

V primeru odkupa nedelujeoče opreme pa nas zanima, ali je po kateremkoli zakonu, potrebno dostaviti dokument o uničenju za odkupljene aparate?

Hvala.

Praktik - 11 mesecev nazaj

eOddaja
Ali se da oddati ponudbo brez ESPD? Če imamo na primer NMV in za ta namen lasten obrazec z izjavami…


KOMISIJA ZA IZBOLJŠANJE JAVNIH NAROČIL

Objavljeno: 25. 5. 2018 - Petra Ferk

Evropska komisija je dne 23. 05. 2018 v okviru postopka evropskega semestra objavila predlog priporočil za posamezne države članice glede njihovih gospodarskih politik za naslednjih 12 do 18 mesecev. Priporočila se osredotočajo na krepitev temeljev za doseganje trajnostne, vključujoče in dolgoročne rasti.

Komisija je na Slovenijo naslovila dve priporočili za leto 2018 in 2019.

V prvem priporočilu Komisija Slovenijo poziva, da izboljša strukturo javnih financ.

Drugo priporočilo pa naslavlja nadaljevanje razvoja alternativnih virov financiranja za inovativna in hitro rastoča podjetja. V okviru drugega priporočila Komisija med drugim poziva Slovenijo naj izboljša konkurenco, profesionalizacijo in neodvisen nadzor na področju javnih naročil.

O priporočilih za posamezne države bodo najprej razpravljali ministri EU, nato pa jih bodo potrdili voditelji držav in vlad. Države članice morajo nato priporočila upoštevati v svojih ekonomskih in proračunskih politikah za leti 2018 in 2019.

Vir: Evropska komisija, Sporočilo za javnost

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


NOVE SMERNICE KOMISIJE ZA JAVNO NAROČANJE INOVACIJ

Objavljeno: 16. 5. 2018 - Petra Ferk

Evropska komisija je v sklopu prenovljene agende za raziskave in inovacije, ki jo je 15. maja 2018 predstavila pred neuradnim srečanjem o agendi voditeljev v Sofiji, objavila Smernice za javne naročnike blaga in storitev glede uporabe javnih naročil kot orodja za spodbujanje inovacij. Države članice se lahko prosto odločijo za večjo uporabo strateškega javnega naročanja, tak premik pa lahko zelo pripomore k doseganju skupnih ciljev na področju raziskav in inovacij. Zakonodaja EU o javnem naročanju je bila posodobljena leta 2014, Komisija pa je oktobra 2017 predstavila pobudo za izvajanje javnega naročanja na bolj učinkovit in trajnosten način. Danes objavljene smernice dopolnjujejo ta prizadevanja. Vsebujejo primere dobrih praks glede zmanjševanja upravnega bremena, prilagajanja izbirnih meril, večje udeležbe inovacijskih posrednikov ter oblikovanja MSP-jem prijaznih plačilnih shem, da bi inovatorje bolje pritegnili k javnemu naročanju.

Vir: Evropska komisija, Sporočilo za javnost

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


VLADA GLEDE JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA

Objavljeno: - Petra Ferk

Vlada je na dopisni seji dne 16. maja 2018 med drugim sprejela Odzivno poročilo na Revizijsko poročilo Računskega sodišča »Doseganje ciljev uvedbe javno-zasebnega partnerstva«. Odzivno poročilo je dosegljivo tukaj.

Vir: Vlada RS

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.

Stran http://pppforum.si uporablja piškotke. Z uporabo strani se strinjate z uporabo piškotkov. Več o piškotkih