FORUM

Objavljeno: 10. 9. 2017 - Petra Ferk

Z nami bodo domači in tuji mednarodno priznani strokovnjaki, ki bodo predstavili praktične primere, ki lahko predstavljajo učinkovite rešitve izzivov s katerimi se soočate ter predstavnikih institucij EU, pri katerih boste lahko neposredno preverili stališča glede odprtih vprašanj povezanih z javnim naročanjem in javno-zasebnimi partnerstvi.

Več informacij in prijave TUKAJ.

Objavljeno: 18. 8. 2017 - Petra Ferk

Delavska svetovalnica je na tiskovni konferenci 17. avgusta 2017 opozorila, da sistem javnega naročanja v Sloveniji omogoča socialni dumping.

Mnoga javna naročila v Sloveniji omogočajo socialni dumping, zato sistem javnega naročanja potrebuje popravke. Med konkretnimi primeri izpostavljajo razpis za čiščenje prostorov ministrstva za javno upravo, ki ne sledi priporočilom za upoštevanje socialnih in družbenih vidikov.

Kot je pojasnil Goran Lukić iz svetovalnice, je bilo edino merilo razpisa, ki ga je objavilo ministrstvo, cena. Prispele so štiri prijave, razpon cene med najcenejšo in najdražjo ponudbo pa je bil po Lukićevih besedah neobičajno velik.

Pri najugodnejši ponudbi je cena namreč znašala dobrih 194.000 evrov, pri najdražji pa dobrih 379.000 evrov. “Zdaj pa naj nekdo razloži, kako lahko za storitev, ki je tako predvidljiva, kot je čiščenje – prostori se ne spreminjajo iz dneva v dan – razpon ponudb tako velik,” je poudaril Lukić.

Ocenjuje, da najcenejši ponudnik stroške znižuje z izkoriščanjem delovne sile, ki prejemajo minimalno plačilo in delo opravljajo v čezmernem obsegu.

Na drugi strani je izpostavil Slovensko narodno gledališče (SNG) Drama Ljubljana, ki je z javnim naročilom želelo pridobiti izvajalca zasebnega varovanja. Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, dostopne prek spletnega portala eNaročanje, so bila merila vrednost ponudbenega predračuna, stopnja fluktuacije v zadnjem letu, povprečna mesečna bruto plača varnostnika-receptorja, certifikat kakovosti in popust za predčasno plačilo.

Ponudniki so po Lukićevih besedah takšnim merilom odločno nasprotovali, češ da denimo stopnja fluktuacije v podjetju ne more vplivati na kakovost opravljenega dela, a so pri SNG vztrajali, da so le upoštevali priporočila za upoštevanje socialnih in družbenih vidikov pri javnem naročanju, ki jih je pripravil direktorat za javno naročanje.

Ta deluje pod okriljem ministrstva za javno upravo in celo v istih prostorih kot ministrstvo, zato je po Lukićevem mnenju paradoksalno, da je ministrstvo izvedlo javno naročilo za čiščenje prostorov direktorata v nasprotju s priporočili, ki jih je pripravil ta direktorat.

“V Delavski svetovalnici ves čas opozarjamo, da je osnova za potencialno izkoriščanje delavcev sama država, ki kot edino merilo v javnih naročilih navaja najnižjo ceno. Na žalost je šlo po tej poti tudi ministrstvo za javno upravo,” je dejal Lukić.

Delavska svetovalnica pristojne tako poziva k popravkom zakona o javnem naročanju. Kot je povedala Laura Orel iz svetovalnice, se med drugim zavzemajo za to, da bi pogodbe za javna naročila vključevale tudi odgovornost naročnika.

Prizadevajo si za razširjeno socialno klavzulo, ki bi vsebovala standarde dela in kjer bi bilo natančno opredeljeno, pod kakšnimi pogoji delajo delavci izvajalca naročila. “Že sam naročnik bi denimo opredelil število delavcev, ki naj bi delali na določeni lokaciji,” je pojasnila Orlova.

Naročnik bi moral po njihovem mnenju med drugim tudi spremljati zagotavljanje pravic iz dela za izvajalčeve delavce, določena bi morala biti bančna garancija za primer kršitve določb socialne klavzule, predvsem pa bi morali določiti odgovornost naročnika za primer kršitve določb iz te klavzule, je še dejala Orlova.

V svetovalnici vse naročnike, ki najemajo zunanje izvajalce, že nekaj časa pozivajo tudi, naj vse njihove delavce neposredno zaposlijo.

Vir: STA

Objavljeno: 17. 8. 2017 - Branko Kašnik

Državna revizijska komisija je v odločitvi št. 018-133/2017-4 razveljavila referenčni pogoj, postavljen za preverjanje tehnične sposobnosti ponudnikov, ker je naročnik v njem zahteval, da so bile vse dobave izvedene enemu kupcu. Pri tem gre iz odločitve razbrati, da je k temu prispevalo predvsem dejstvo, da so predmet naročila sukcesivne dobave, ki se bodo izvajale posamično.

Besedilo referenčnega pogoja:

»Ponudnik mora v ponudbi izkazati, da je v zadnjih treh (3) letih pred datumom, določenim za oddajo ponudb nepretrgoma za vsaj enega referenčnega naročnika kvalitetno, pravočasno in v skladu s pogodbenimi določili, dobavljal blago (duktilne cevi, pripadajoče fazonske kose in armature – hidranti, zasuni, vgradne garniture, montažno-demontažni kosi, tesnila) enemu kupcu v višini 800.000,00 EUR brez DDV./…/.”

Obrazložitev Državne revizijske komisije:

»Takšnih razlogov pa naročnik glede referenčnega pogoja po oceni Državne revizijske komisije ni izkazal v delu, v katerem je določil, da mora ponudnik izkazati, da je blago (duktilne cevi, pripadajoče fazonske kose in armature – hidranti, zasuni, vgradne garniture, montažno-demontažni kosi, tesnila) dobavil enemu kupcu. Naročnik namreč ni pojasnil, zakaj je po njegovem mnenju za dokazovanje sposobnosti pomembno in potrebno, da so ponudniki blago dobavili zgolj enemu kupcu, to pa po oceni Državne revizijske komisije ne izhaja niti iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik ni uspel izkazati opravičljivih razlogov za ugotovitev, da je za izvedbo javnega naročila v konkretnem primeru usposobljen le ponudnik, ki je navedeno blago dobavljal zgolj enemu kupcu.

Predstavljeni zaključek dodatno potrjujejo določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (glej npr. 8. člen vzorca okvirnega sporazuma), iz katerih izhaja, da se bodo dobave vodovodnega materiala v konkretnem primeru izvajale posamično, vsaka zase, na podlagi sprotnih pisnih naročilnic.«

Objavljeno: - Branko Kašnik

Prejeli smo vprašanje, v katerem naročnik navaja, da edina prispela ponudba presega zagotovljena sredstva in je zato nedopustna. Zanima ga, ali mora v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila razkriti višino zagotovljenih sredstev, ker bi si s tem močno otežil položaj v kasnejšem postopku s pogajanji.

O navedenem vprašanju se je v preteklosti že opredelila Državna revizijska komisija, ki je v odločitvi št. 018-038/2017-4 navedla, da mora naročnik vsako odločitev obrazložiti do te mere, da se lahko na njeni podlagi ponudnik odloči o uveljavljanju pravnega varstva. Državna revizijska komisija je navedla:

“Naročnik tako prvemu in drugem vlagatelju ni zagotovil podatka, ki bi jima omogočil ugotavljanje, ali njuni ponudbi presegata njegova zagotovljena sredstva, niti ni v postopku pravnega varstva izkazal razlogov, da jima tega podatka ni bil dolžan zagotoviti.”

Navedeno pomeni, da ima naročnik v primeru preseganja zagotovljenih sredstev dve možnosti:

1. Da navede vir in obseg zagotovljenih sredstev in s tem obrazloži, zakaj je ponudba nedopustna
2. Da podatka ne razkrije in se sklicuje na četrti odstavek 90. člena ZJN-3 z obrazložitvijo, da bi razkritje podatka o višini zagotovljenih sredstev škodilo upravičenim poslovnim interesom naročnika, saj bo izvedel postopek s pogajanji ali morebitni ponovljeni postopek in bi ponudniki cene ne bili pripravljeni nižati bistveno pod višino zagotovljenih sredstev.

Objavljeno: 1. 8. 2017 - Petra Ferk

S sodbo z dne 13. julija 2017 v zadevi C‑701/15, Malpensa Logistica Europa SpA proti Società Esercizi Aeroportuali SpA (SEA), je Sodišče EU odločilo, da je treba 7. člen Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalnim predpisom, kakršni so ti v postopku v glavni stvari, ki ne določajo predhodnega postopka javnega razpisa za dodelitve – tudi začasne – prostorov za letališko zemeljsko oskrbo, za katere upravljavec letališča ne plača denarnega nadomestila.

Vir: Sodba Sodišča EU

Objavljeno: - Petra Ferk

Evropska komisija je zahtevala, da Belgija in Francija odpravita odobrene davčne izjeme njihovim pristaniščem in uskladita sistem s pravili EU o državnih pomočeh. Dobiček operaterjev pristanišča je treba obdavčiti v skladu z nacionalno davčno zakonodajo, ki sicer velja za gospodarske družbe, da se prepreči izkrivljanje konkurence.

Več informacij: Sporočilo za javnost IP/17/2181

Objavljeno: 31. 7. 2017 - Boštjan Ferk

V časniku Finance je bil objavljen zanimiv prispevek z naslovom Kako grdo nas še vedno lupijo pri stentih – primerjava s Švedsko, ki obravnava tematiko javnih naročil v zdravstvu v Sloveniji. Prispevek osvetljuje eno od glavnih hib slovenskega trga javnih naročil, to je pomanjkanje resnične konkurence na trgu. Strateško vprašanje za slovenski trg javnih naročil je namreč: zakaj trg javnih naročil za številne predmete javnih naročil, zdravstvo je samo eno od področij, ne deluje ali pa deluje pomanjkljivo?

Vzrokov za zatečeno stanje je več med njimi pa lahko izpostavimo:

1. sistem javnega naročanja, do ponudnikov ni prijazen, zato se mnogi kvalificirani gospodarski subjekti, sploh ne odločijo za oddajo ponudb, saj ocenijo, da je to zanje preveč zamudno in/ali predrago;
2. postopki oddaje javnih naročil so zapleteni in formalizirani, tako da ponudniki brez specialnih znanj, težko oddajo konkurenčno ponudbo. Fokus naročnikov in državnih organov je še vedno na proceduri, medtem ko je vsebina v drugem planu;
3. delovanje naročnikov, državnih organov in drugih deležnikov v sistemu javnih naročil ne vzpodbuja zdrave konkurence oz. ne sankcionira ponudnikov, ki kršijo pravila poštene konkurence. Vprašanje t.i. bid rigginga (dogovarjanje ponudnikov glede delitve trga javnih naročil) je v Sloveniji v drugem planu. Še več, dokler bo sprejemljiva praksa (glej npr. odločitev DKOM št. 018-090/2015-6), da lahko isti ponudnik hkrati nastopa v večih ponudbah, je iluzorno pričakovati resne premike k večji konkurenčnosti na trgu;
4. sistem javnega naročanja se osredotoča predvsem na stran oblikovanja zahtev naročnikov, nihče pa se poglobljeno ne ukvarja s ponudbeno stranjo. Tako so ponudniki v pretežnem delu prepuščeni lastni samoiniciativnosti in iznajdljivosti, pri čemer javnih razpisov prilagojenih za majhna in srednja podjetja, ki predstavljajo večino gospodarskih subjektov v Sloveniji, praktično nimamo.

Kaj bi torej veljajo spremeniti, da bi dosegli večjo učinkovitost javnega naročanja?

Prvi korak je gotovo več aktivnosti na področju izobraževanja in ozaveščanja, ne samo naročnikov, ampak predvsem ponudnikov. Ponudnikom je treba predstaviti potencial, ki jih javna naročila zanje predstavljajo na samo v Sloveniji, ampak tudi na nivoju EU. Za dosego večje učinkovosti trga javnih naročil je nujno okrepiti trg ponudnikov, ki bodo motivirani redno oddajati kvalitetne ponudbe. Nenazadanje gre za trg, ki predstavlja dobrih 15 odstotkov BDP, v razvitih državah pogosto tudi več, oz. 1,3 trilijona eurov na celotnem svetovnem trgu javnih naročil.[1] Ob tem je treba odpraviti in preprečiti anomalije, ki se dogajajo na trgu in vzpostaviti pogoje za pošteno konkurenco.

Drugi korak je gotovo vzpostavitev elektronske platforme za javno naročanje. Brez uporabnikom prijaznih rešitev na področju elektronske oddaje ponudb ni pričakovati večje konkurence na trgu potencialnih ponudnikov. Digitalizacija je eden večjih izivov vseh javnih uprav, ki predstavlja ogromen potencial za bolj učinkovito in gospodarno javno naročanje. Za ta namen je treba vzpostaviti pregledne in uporabnikom prijazne platforme za javno naročanje, ki bodo avtomatizirale procese javnega naročanja, tako da bo tako naročnikom, kot ponudnikom ostalo dovolj časa, da se namesto s proceduro ukvarjajo z vsebino.

Seveda tako za prvi, kot za drugi korak potrebujemo čas in sredstva za njuno implementacijo.

V kolikor pa želimo kratkoročno rešiti dilemo, ki jo izpostalja v uvodu naveden prispevek, ki se osredotoča na področje zdravstva, pa je najbolj enostavna rešitev t.i. čezmejno javno naročanje. Za sistemske rešitve in čakanje, da bodo državni organi začeli delovati, namreč zmanjkuje časa[2]. Tako Direktive s področja javnega naročanja, kot nacionalna zakonadaja, ki to področje urejata, namreč dopuščata rešitev,[3] ko naročnik lahko skupaj z naročniki iz drugih držav članic odda javno naročilo, sklene okvirni sporazum ali upravlja dinamični nabavni sistem. Z uporabo navedene določbe je mogoče hitro, učinkovito in brez dodatnih zapletov odpraviti anomalije, ki jih lahko zaznamo na slovenskem trgu javnih naročil, seveda pod pogojem, da si najprej pošteno priznamo, da trg ne deluje optimalno in da smo napake v delovanju pripravljeni odpraviti.

_____________________________________________________

[1] http://ec.europa.eu/trade/policy/accessing-markets/public-procurement/.

[2] več o tem glej: Odgovor na poslansko vprašanje Jelke Godec v zvezi s finančnimi izgubami v javnih zdravstvenih zavodih, odgovor Vlade RS št. 00104-167/2017/5 z dne 30.03.2017.

[3] glej 34. člen ZJN-3.

Objavljeno: - Boštjan Ferk

Inženirska zbornica Slovenije je objavila Analizo javnih naročil arhitekturnih in inženirskih storitev od 1.4 2016 do 30.4.2017. Navedena analiza se osredotoča na vprašanje uporabe meril in pogojev v postopkih oddaje javnih naročil katerih predmet so bile arhitekturne in inženirske storitve. Pri tem bode v oči predvsem podatek, da je od 107 oddanih javnih naročil pri katerih je bilo merilo za izbor najugodnejše ponudbe tako cena kot tudi kakovost, le 8 javnih naročil (7,5%), kjer ni bil izbran ponudnik, ki je ponudil najnižjo ceno, v vseh ostalih primerih pa je bilo naročilo oddano ponudniku, ki je ponudil najnižjo ceno in torej merilo kakovosti ni bilo odločilno pri izboru najugodnejšega ponudnika. Na podlagi tega podatka lahko zaključimo, da bodisi naročniki že z oblikovanjem preostalih zahtev razpisne dokumentacije (pogoji za priznanje sposobnosti, tehnične specifikacije, ipd.) postavijo dovolj visok standard kvalitete zahtevanih storitev in usposobljenosti ponudnikov, da ostane cena edino relevatno merilo za razlikovanje med ponudniki ali pa, da se merilo kvalitete uporablja zgolj simbolično in dejansko ne predstavlja relevantnega razlikovalnega kriterija pri ocenjevanju prispelih ponudb.

Objavljeno: - Branko Kašnik

Sodelavci Inštituta za javno-zasebno partnerstvo bomo tudi letos sodelovali na tradicionalnem posvetu »DNEVI JAVNIH NAROČIL«, ki bo letos potekal pod naslovom: “20 let izkušenj na področju izobraževanja o javnem naročanju”.

Dogodek bo potekal dne 12. in 13. oktobra 2017 v Kongresnem centru Hotela Slovenija v Portorožu.

Prijavnica, program in ostale informacije so dostopne na naslednji povezavi.

Objavljeno: 27. 7. 2017 - Petra Ferk

Dolgo smo se zgledovali po Združenem kraljestvu in črpali široko zakladnico znanja, ki ga ima na področju javnega naročanje. Vendar se zadnje obdobje vedno bolj zgledujemo po Irski. Da ravnamo prav, je potrdila tudi nedavna mednarodna študija. Irska prednjači tako po znanju strokovnjakov, ki izvajajo javna naročila, kot po  pripravljenosti projektov.

Eno vidnih Irskih strokovnjakinj s področja javnega naročanja bomo gostili na Mednarodni konferenci s področja javno-zasebnih partnerstev in javnih naročil, ki bo potekala 27. in 28. novembra 2017 v Hotelu Golf na Bledu. Z nami bo delila bogate izkušnjem. Rezervirajte datum!

Objavljeno: - Petra Ferk

Inštitut za javno-zasebno partnerstvo je v letu 2017 je izpolnil pogoje za vpis v evidenco raziskovalnih organizacij pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, v katero je bil vpisan 24.7.2017.

To nam je v spodbudo, da še naprej ostajamo zvesti zavezi k spodbujanju znanstveno-raziskovalno dejavnost na področju pravne in ekonomske znanosti, s posebnim poudarkom na vprašanjih povezanih s pojmi javno-zasebnih partnerstev, javnih služb, javnih razpisov in javnega naročanja, državnih pomoči, projektnega vodenja, priprave ekonomskih in investicijskih študij, projektnega financiranja in drugih sorodnih tem.

Objavljeno: 8. 7. 2017 - Branko Kašnik

Državna revizijska komisija je v odločitvi št. 018-093/2017-7 presojala situacijo, v kateri je naročnik rok za prejem ponudb sicer pravočasno poslal v objavo, vendar objava popravka ni bila objavljena pred rokom za oddajo ponudb.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik pravilno objavil spremembo roka za prejem ponudb. Vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč zatrjuje, da je naročnik spremembo roka za prejem ponudb objavil šele po poteku roka, ki ga je nameraval spremeniti, zaradi česar bi bilo treba šteti, da je sprememba razpisne dokumentacije nedovoljena, ponudba izbranega ponudnika pa nepravočasna, ker ni prispela pred prvotnim rokom za prejem ponudb.

Vlagatelj je ponudbo torej oddal v prvotnem roku, zato je naročnik z njegovo ponudbo razpolagal in ga je o spremembi obvestil po elektronski pošti ob pošiljanju spremembe roka v objavo. Izbrani ponudnik, ki do dneva pošiljanja spremembe roka v objavo, ponudbe še ni oddal, je bil o spremembi roka obveščen šele v vložišču naročnika, in sicer ob oddaji ponudbe, zaradi česar izbrani ponudnik tistega dne ni oddal ponudbe. Naročnik je izbranega ponudnika kasneje istega dne o prestavitvi roka za prejem ponudb obvestil še po elektronski pošti.

Državna revizijska komisija je odločila, da je različno obveščanje ponudnikov povzročilo neeankopravno obravnavo, zaradi česar ni posegla samo v odločitev o oddaji naročila, ki jo je izpodbijal vlagatelj, ampak je razveljavila celoten postopek javnega naročila v tem sklopu:

“Iz ugotovljenega dejanskega stanja je razvidno, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila prišlo do različnega obveščanja potencialnih ponudnikov o prestavitvi roka za prejem ponudb in posledično do različnih položajev, v katerih sta bila vlagatelj in izbrani ponudnik. Medtem ko je bil vlagatelj o prestavitvi roka obveščen po elektronski pošti, je izbrani ponudnik informacijo prejel osebno od naročnika, ko je nameraval predložiti ponudbo glede na prvotno določen rok. Čeprav v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni izrecno izkazano, da je različno obveščanje ponudnikov vplivalo na predložitev njihovih ponudb, je treba vendarle ugotoviti, da že potencialna možnost različnih izhodišč (izbrani ponudnik je bil o spremembi ponudbe obveščen, ko je bil pri naročniku, in se je ob tem seznanil vsaj še z dejstvom, da je on edini prišel na odpiranje ponudb v 2. sklopu) pomeni neenakopravno obravnavo ponudnikov, možnost potencialne seznanitve z možnimi drugimi ponudniki oz. neenaka možnost glede potencialne seznanitve z možnimi drugimi ponudniki pa je tudi položaj, ki po ZJN-3 ni dopusten.”

In še:

“Pri tem je sicer treba pritrditi naročniku, ki navaja, da ni v njegovi domeni, kdaj je na portalu javnih naročil objavljena sprememba oz. popravek, vendar pa je treba ob tem opozoriti na 10. člen Splošnih pogojev za uporabo portala javnih naročil, v katerem je določeno, da upravljalec objavi obvestilo v zvezi z javnim naročilom najpozneje pet dni po tem, ko je registrirani uporabnik obvestilo poslal v objavo. Naročnik bi zato moral biti seznanjen z dejstvom, da sprememba roka za prejem ponudb, ki jo je odposlal štiri dni pred potekom roka, morda na portalu javnih naročil ne bo objavljena pravočasno. V primeru, kadar naročnik zaradi izrednih okoliščin objavi spremembo roka za prejem ponudb manj kot pet dni pred rokom, ki ga namerava spremeniti, tako tvega, da bo povzročil položaj, ko sprememba roka ne bo pravočasno objavljena in bodo posledično ponudniki lahko različno obveščeni o spremembi, posledično pa bodo imeli tudi različne informacije, pomembne za pripravo in prilagoditev ponudb. Naročnik torej v takšnem primeru tvega, da pride do neenakopravne obravnave ponudnikov in kršitve tretjega odstavka 35. člena ZJN-3, do česar je prišlo tudi v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, zaradi česar ga je bilo treba v celoti razveljaviti.”

Vir: Odločitev 018-093/2017-7

Objavljeno: - Branko Kašnik

Državna revizijska komisija je v odločitvi št. 018-104/2017-7 obravnavala situacijo, ko je ponudnik na menično izjavo, ki je bila skupaj z menico pogoj za zavarovanje resnosti ponudbe, navedel zgolj en transakcijski račun, četudi je iz razpisne dokumentacije bilo mogoče razbrati zahtevo naročnika, da zahteva možnost unovčitve menice pri vseh obstoječih in bodočih transakcijskih računih ponudnika.

Med strankama je bilo tako sporno, ali izpolnjena menica ustreza zahtevam, določenim v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila glede finančnega zavarovanja za resnost ponudbe.

Državna revizijska komisija je odločila, da tako izpolnjena menična izjava ni skladna z zahtevami naročnika in hkrati opozorila, da naročnik ponudnika ne more pozvati na odpravo pomanjkljivosti, kot izhaja iz naslednje obrazložitve Državne revizijske komisije:

V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da izbrani ponudnik ni predložil ustreznega finančnega zavarovanja za resnost ponudbe. Kot že izpostavljeno, iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik od ponudnikov zahteval pooblastilo za unovčitev menice pri katerikoli banki, pri kateri ima (v trenutku oddaje ponudbe) oz. bo imel (v trenutku unovčitve) ponudnik odprt transakcijski račun. S tem, ko je naročnik štel izpolnjeno menico izbranega ponudnika, iz katere izhaja, da jo lahko unovči le pri eni banki oz. zahteva plačilo le iz enega odprtega transakcijskega računa, kot ustrezno finančno zavarovanje za resnost ponudbe, posledično pa šteje njegovo ponudbo kot dopustno, je kršil določila lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in tudi načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da ne držijo navedbe naročnika, da izpolnjena menica izbranega ponudnika ni slabše finančno zavarovanje, saj naročniku omogoča unovčenje brez zadržka. Dejstvo je namreč, da je predloženo menico izbranega ponudnika zaradi načina njene izpolnitve mogoče unovčiti zgolj pri banki in v okviru transakcijskega računa, ki sta na njej izrecno zapisana, ne pa tudi pri katerikoli drugi banki, ki vodi (ali bi v prihodnje vodila) katerikoli drug vlagateljev transakcijski račun. Ob tem ne gre spregledati dejstva, ki ga zatrjuje vlagatelj, potrjuje pa ga tudi vpogled v javno dostopen register transakcijskih računov, in sicer da ima izbrani ponudnik poleg transakcijskega računa, navedenega v predloženi menični izjavi in na menici, odprta še dva transakcijska računa pri dveh drugih bankah. Že vsaj prek navedenih transakcijah računov oz. pri bankah, ki jih vodijo, unovčitev s strani izbranega ponudnika predložene menice ni mogoča, kar po formi predstavlja neskladje z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, po vsebini pa nedvomno tudi slabše finančno zavarovanje od zahtevanega. Ob navedenem je potrebno poudariti še, da finančno zavarovanje za resnost ponudbe predstavlja tisti element, ki mora biti v vsakem primeru predložen ob sami ponudbi in v taki vsebini, kot je zahteval naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, morebitnih napak v njem pa po ustaljeni praksi Državne revizijske komisije (zaradi namena in narave tega zavarovanja) ni dopustno naknadno odpravljati, temveč predstavljajo podlago za zavrnitev ponudbe kot nedopustne.

Vir: Odločitev 018-104/2017-7

Objavljeno: 23. 6. 2017 - Branko Kašnik

Državna revizijska komisija je v zadevi št. 018-103/2017-5 presojala ali je zahteva, da odgovorni vodja projekta pozna slovenski jezik na nivoju B2 v skladu s CEFRL, v nasprotju z ZJN-3.

Državna revizijska komisija je na podlagi nalog, ki bi jih odgovorni vodja projekta moral izvajati naročnik prepričljivo pojasnil, da je komunikacija s konsekutivnim tolmačenjem bolj omejujoča kot neposredna komunikacija med naročnikom in odgovornim vodjo projekta, dvakrat daljša kot neposredna komunikacija oz. da bi komuniciranje s tolmačen vpivalo na časovni potek izmenjave stališč, saj bi bilo potrebno prevajanje iz tujega jezika v slovenski jezik in obratno.

Državna revizijska komisija je v konkretnem primeru in ob upoštevanju vseh okoliščin, povezanih s predmetom javnega naročila odločila, da je naročnik uspel izkazati, da ima objektivno opravičljive in storkovno utemeljene razloge za zahtevo, da mora odgovorni vodja projekta znati slovenski jezik na stopnji B2.

Vir: Odločitev št. 018-103/2017-5

Objavljeno: - Branko Kašnik

Državna revizijska komisija je v zadevi št. 018-084/2017-8 presojala določilo razpisne dokumentacije, po kateri je naročnik zahteval, da mora biti ključni kader pri ponudniku zaposlen ali pa da bo zaposlen najkasneje pred podpisom pogodbe.

Državna revizijska komisija je odločila, da je naročnik kršil 81. člen ZJN-3, ker je s tako postavljeno zahtevo brez kakršnekoli upoštevne utemeljitve ponudnikom onemogočil uporabo zmogljivosti drugih subjektov glede pogojev v zvezi s strokovno sposobnostjo.

Državna revizijska komisija je v okviru iste odločitve pojasnila tudi, da zahteva, da mora ponudnik ključne dele izvesti sam, ne zahteva tudi, da so kadri pri ponudniku zaposleni. Zahteva, da mora ponudnik ključne dele izvesti sam, se namreč nanaša na ponudnika.

Vir: Odločitev št. 018-084/2017-8

Objavljeno: 10. 6. 2017 - Boštjan Ferk

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil je v postopku odločanja o zahtevku za revizijo vlagatelja Medisanus d.o.o., v postopku oddaje javnega naročila za dobavo zdravil, ki ga vodi Splošna bolnišnica Murska Sobota izrazila dvom o skladnosti zahteve po slovenskem poreklu plazme, ki se uporablja za izdelavo zdravil, ki sta predmet javnega naročila iz postopka v glavni stvari, s členoma 2 in 23 Direktive 2004/18, ker bi ta zahteva lahko kršila načelo enakega obravnavanja in spoštovanja konkurence med gospodarskimi subjekti. Skladno s tem je DKOM na Sodišče EU naslovila vprašanje za predhodno odločanje.

Sodišče EU je odločilo, da določbi razpisne dokumentacije glede javnega naročila, ki v skladu z zakonodajo države članice, ki velja za naročnika, zahteva, da so zdravila iz plazme, ki so predmet zadevnega javnega naročila, izdelana iz plazme, zbrane v tej državi članici, nista skladni s pravom EU, konkretno predstavljata kršitev člena 2 in člena 23(2) in (8) Direktive 2004/18/ES. Sodba je dostopna na povezavi.

Objavljeno: - Boštjan Ferk

S sodbo v zadevi C‑296/15 je Sodišče EU Državni revizijski komisijo pripoznalo status “sodnega tribunala”, pri čemer je opravilo test ali jo je mogoče šteti šteti za „sodišče države članice“ v smislu člena 267 PDEU. Pri svoji presoji je Sodišče EU izhajalo iz naslednjih kriterijev, kot so zakonska podlaga tega organa, njegova stalnost, obveznost njegove sodne pristojnosti, kontradiktornost postopka, njegova uporaba pravnih pravil in njegova neodvisnost (glej v tem smislu sodbo z dne 6. oktobra 2015, Consorci Sanitari del Maresme, C‑203/14, EU:C:2015:664, točka 17 in navedena sodna praksa).

Sodišče EU je v obravnavani zadevi  iz podatkov, ki jih je Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil predložila v prilogi k predložitveni odločbi, ugotovila, da ta komisija ni povezana z javnimi organi, katerih odločbe nadzira. Poleg tega imajo njeni člani, kar zadeva njihovo imenovanje ter trajanje in razloge za prenehanje njihovega mandata, zagotovljena vsa jamstva, določena z Zakonom o sodniški službi, tako da je njihova neodvisnost zagotovljena. S tem je Sodišče EU potrdilo kriterij neodvisnosti.

Sodišče je prav tako ugotovilo, da je  komisija določena z Zakonom o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, na podlagi katerega je stalna, njena sodna pristojnost pa obvezna. Sodišče je tudi ugotovilo, da komisija uporablja tudi Zakon o pravdnem postopku in svoj poslovnik, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, pri čemer začne odločati na podlagi zahtevka, njene odločbe pa postanejo pravnomočne. S tem je Sodišče EU potrdilo kriterij zakonske podlage organa in njegove stalnosti.

Sodišče je tudi ugotovilo, da stranke in glede na primer izbrani ponudnik imajo v okviru postopka pravico predstaviti svoje stališče in se izreči o navedbah, ki so jih podale druge stranke in zagovornik javnega interesa. S tem je Sodišče EU potrdilo kriterij kontradiktornosti

Na podlagi tega je Sodiše EU zaključilo, da Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil izpolnjuje merila za to, da jo je mogoče šteti za „sodišče države članice“ v smislu člena 267 PDEU, in je vprašanje, ki ga je postavila Sodišču, dopustno.

Objavljeno: 31. 5. 2017 - Branko Kašnik

Direktorat za javno naročanje je na svoji spletni strani objavil stališče do dopustnosti spreminjanja pogodb o javnih naročilih.

Vsebina stališča

V okviru objave stališča je Direktorat za javno naročanje v svojih novicah podal tudi opombo, po katerem se spremembe pogodb za dodatna dela ne smatrajo za evidenčna naročila.

Objavljeno: - Branko Kašnik

V odločitvi št. 018-079/2017-6 je Državna revizijska komisija presojala dopustnost ponudbe, katero je vlagatelj zahtevka za revizijo izpodbijal z navedbo, da je garancija za resnost ponudbe predložena v prenizkem znesku.

Naročnik je zahteval predložitev podpisane bianco menice ter menične izjave s pooblastilom za izpolnitev in unovčenje menice v višini 3% ponudbene cene brez DDV. Ponudbena cena (brez DDV) izbranega ponudnika znaša 574.547,66 EUR, 3% od te cene pa znaša 17.236,43 EUR. Izbrani ponudnik je v menični izjavi s pooblastilom za izpolnitev in unovčenje menice navedel znesek 17.236,40 EUR. Vlagagtelj je navajal, da je zagotovljeno finančno zavarovanje prenizko za 0,03 EUR.

Državna revizijska komisija je v konkretnem primeru odločila, da navedeno ne predstavlja neskladnosti z razpisno dokumentacijo, z naslednjo obrazložitvijo:

»Da bi bilo mogoče slediti (smiselnim) navedbam vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, da so morali ponudniki (in torej tudi izbrani ponudnik) izračunani znesek »3% od ponudbene cene brez DDV«, ki predstavlja zahtevano višino finančnega zavarovanja, zaokrožiti na dve decimalni številki natančno, bi moral naročnik to izrecno, jasno in nedvoumno zahtevati v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (posebej še upoštevajoč dejstvo, da je takšno zahtevo izrecno postavil v zvezi z oblikovanjem ponudbene cene). Ob umanjkanju takšne vnaprej določene zahteve pa gre ugotoviti, da je naročnik ponudnikom prepustil odločitev, na kakšen način bodo zaokrožili izračunani znesek »3% od ponudbene cene brez DDV«, ki predstavlja višino zahtevanega finančnega zavarovanja.«

Povezava do odločitve

Objavljeno: 23. 5. 2017 - Petra Ferk