IZBERI TEMO

DKOM odločala o nasprotju interesov

Objavljeno: 29. 11. 2017 - Branko Kašnik

Državna revizijska komisija je v odločitvi št. 018-208/2017-8 presojala očitek vlagatelja, da je treba odločitev o oddaji javnega naročila razveljaviti, ker naročnik pred oddajo ni obvestil vseh oseb o tem, komu se naročilo oddaja in posledično ni preveril obstoja nasprotja interesov, katerega je zatrjeval vlagatelj.

Državna revizijska komisija je vlagatelju pritrdila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila med drugim z naslednjo obrazložitvijo:

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ravnal v skladu z 91. in 65. členom ZJN-3, ko kljub temu, da je bil seznanjen s povezavo med pripravljavcem projektne naloge in partnerjem v ponudbi izbranega ponudnika, ni izpolnil notifikacijske dolžnosti iz drugega odstavka 91. člena ZJN-3 in ni pridobil konkretnih informacij o vplivu ugotovljene povezave na položaj posameznih ponudnikov, posledično pa tudi ni sprejel ukrepov, da bi preveril, odkril in odpravil nasprotja interesov. Šele ko bo naročnik izvedel ravnanja, ki jih določa 91. člen ZJN-3 in bo na tej podlagi od oseb, ki so sodelovale pri pripravi razpisne dokumentacije, pridobil konkretne informacije o tem, ali je prišlo do neenakopravne obravnave oz. izkrivljanja konkurence, bo lahko presodil, katere ukrepe bo moral sprejeti oz. ali obstajajo celo okoliščine, ki narekujejo izključitev ponudbe izbranega ponudnika.

Podrobna obrazložitev izhaja iz naslednjega izseka odločitve:

Določba 91. člena ZJN-3 se nanaša na splošne položaje, ko so osebe, ki sodelujejo pri pripravi razpisne dokumentacije ali odločajo v postopku javnega naročanja, neposredno ali posredno povezane z izbranim ponudnikom in lahko ta povezava oz. z njo povezani interesi vplivajo na objektivno in nepristransko opravljanje nalog. 65. člen ZJN-3 pa se nanaša na specifične položaje, kadar so ponudniki, ki predložijo ponudbo v določenem postopku javnega naročila, ali z njimi povezane družbe, predhodno sodelovale z naročnikom pri pripravi postopka javnega naročanja. Prvi odstavek 65. člena ZJN-3 določa, da mora naročnik v primeru, kadar je kandidat, ponudnik ali podjetje, povezano s kandidatom ali ponudnikom, svetovalo naročniku pri predhodnem preverjanju trga ali pa je bilo kako drugače vključeno v pripravo postopka javnega naročanja, sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se zaradi sodelovanja določenega kandidata ali ponudnika ne izkrivlja konkurenca. Da bi lahko pridobil podatke o tem, s katerimi družbami je povezan ponudnik, kateremu naročnik namerava dodeliti naročilo, šesti odstavek 91. člena ZJN-3 določa, da mora izbrani ponudnik v roku osmih dni od prejema naročnikovega poziva posredovati podatke o svojih ustanoviteljih, družbenikih, delničarjih, komanditistih ali drugih lastnikih in podatke o lastniških deležih navedenih oseb ter podatke o gospodarskih subjektih, za katere se glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, šteje, da so z njim povezane družbe. Ukrepi, katerih sprejetje zahteva prvi odstavek 65. člena ZJN-3, v skladu z drugim odstavkom 65. člena ZJN-3 vključujejo sporočanje določenih informacij, izmenjanih v okviru ali na podlagi sodelovanja kandidata ali ponudnika pri pripravi postopka javnega naročanja, drugim kandidatom in ponudnikom, ter določitev ustreznih rokov za prejem ponudb. Ob tem ZJN-3 določa, da naročnik iz postopka javnega naročanja izloči določenega kandidata ali ponudnika le, če ni mogoče drugače zagotoviti spoštovanje načela enakopravne obravnave ponudnikov. Pred morebitno izločitvijo mora naročnik ponudniku omogočiti, da dokaže, da njegovo sodelovanje v pripravi postopka javnega naročanja ne more izkrivljati konkurence. Tretji odstavek 65. člena od naročnika zahteva, da sprejete ukrepe dokumentira v posameznem poročilu iz 105. člena ZJN-3.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Računska napaka in nepredvidena dela

Objavljeno: 23. 11. 2017 - Branko Kašnik

Na inštitutu smo prejeli vprašanje, ali upoštevajoč aktualno prakso Državne revizijske komisije naročnik lahko pozove ponudnika na odpravo računske napake, kadar je excelova datoteka s popisi del vsebovala napačno formulo.

Iz odločitve Državne revizijske komisije št. 018-055/2017-7 izhaja pritrdilno stališče Državne revizijske komisije, ki pa navaja, da je pogoj za spremembo postavke nepredvidenih del v tem, da mora napaka izvirati iz nepravilne matematične operacije, ki izvira že iz naročnikove dokumentacije:

Ob upoštevanju, da je bil ponudbeni predračun oblikovan na način, da so bila nepredvidena dela ovrednotena v deležu 15 % od seštevka vrednosti postavk rekapitulacije v predračunu, bi moral naročnik ob odpravi računske napake skladno s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3 ob pisnem soglasju izbranega ponudnika za popravek tega dela ponudbenega predračuna in ob upoštevanju cen na enoto ter količine postavke 1.13. popraviti tudi vrednost nepredvidenih del tako, da bi ustrezala deležu 15 % od predvidene osnove (posledično pa tudi skupno vrednost ponudbe z in brez DDV v ustrezajočem znesku). Šele z odpravo napake na tak način (v kolikor bi seveda prizadeti ponudnik za to dal ustrezno soglasje) bi naročnik zagotovil, da tak ponudnik ne bi trpel posledic napak v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

V posledici vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik napake v ponudbi izbranega ponudnika (ki jo je bil sicer upravičen odpraviti) ni odpravil na ustrezen način in v celoti, saj ponudba izbranega ponudnika v zvezi z nepredvidenimi deli še vedno vsebuje napako, do katere je izvirno prišlo zaradi nepravilne vnaprej določene matematične operacije s strani naročnika.

Vir: Dkom.si: 018-055/2017-7

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


DKOM odločala o izločitvi ponudbe zaradi unovčitve pogodbene kazni

Objavljeno: 31. 10. 2017 - Branko Kašnik

Državna revizijska komisija je v odločitvi št. 018-189/2017-6 odločala o vprašanju, ali lahko naročnik izloči ponudnika, kateremu je v predhodnem javnem naročilu obračunal pogodbeno kazen zaradi zamud pri dobavi. Državna revizijska komisija je odločila, da naročnik ni ustrezno obrazložil nastanek negativnih posledic za naročnika in izločitev ponudba razveljavila.

Obrazložitev DKOM:

Čeprav se je treba nedvomno strinjati z navedbami naročnika o tem, da bi lahko imela nepravočasna dobava zelo hude posledice za varnost prometa, pa je treba ugotoviti, da naročnik v tem delu le splošno, pavšalno in hipotetično navaja, do kakšnih negativnih posledic bi lahko prišlo. Prekoračitev dobavnega roka je sicer pogodbena kršitev, vendar vsaka prekoračitev za stranko pogodbe, ki pričakuje dobavo, nima enakih posledic. Naročnik z ničemer ni niti zatrjeval niti dokazal, do kakšnih konkretnih negativnih posledic je prišlo zaradi šestih nepravočasnih dobav, zaradi katerih je vlagatelju obračunal pogodbene kazni. Z drugimi besedami – naročnik ni izkazal, da je posamezna dobava, ki je bila izvedena izven pogodbeno dogovorjenih rokov, povzročila konkretno nevarnost (ker npr. naročnik zaradi zamude pri dobavi določenega odseka ceste ni mogel označiti s signalizacijo, ki pa je bila nujno potrebna za varnost cestnega prometa), ali da so tudi dejansko nastale negativne posledice, kot npr. daljši zastoji, prometne nesreče, zmanjšanje prometne varnosti itd. Naročnik je očitno sprejel tudi dobave, ki so bile izvedene z nekajdnevno zamudo, na podlagi česar je pridobil zahtevano.

Vir: DKOM.si (018-189/2017-6)

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


DKOM: Naročnik ne more pooblastiti tretje osebe za odločanje o zahtevku za revizijo

Objavljeno: - Branko Kašnik

Državna revizijska komisija je v odločitvi št. 018-205/2017-4 odločala o vprašanju, ali lahko naročnik za presojo utemeljenosti zahtevka za revizijo pooblasti odvetnika oz. odvetnico.

Državna revizijska komisija je odločila, da je odločanje o zahtevku za revizijo treba šteti kot redno delo naročnika, povezano z izvrševanjem pristojnosti v zvezi z vloženim zahtevkom za revizijo, oziroma kot opravila, ki jih je naročnik dolžan opraviti že na podlagi samega zakona. Državna revizijska komisije še navaja, da iz določil ZPVPJN izhaja, da ima naročnik v predrevizijskem postopku položaj organa pravnega varstva, ki odloča o zahtevku za revizijo (in sicer ga lahko bodisi zavrže bodisi zavrne bodisi mu ugodi in deloma ali v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila). Pri odločanju o zahtevku za revizijo naročnik torej nastopa na podlagi zakonsko podeljenega pooblastila za odločanje o zahtevku za revizijo, to je za odločanje o pravici vlagatelja do zagotovitve pravnega varstva v postopku oddaje javnega naročila, in ne kot enakopravna pogodbena stranka. Naročnik tako sprva (v predrevizijskem postopku) nastopa v vlogi nosilca zakonskega pooblastila, ki odloča o pravici vlagatelja, položaj stranke pa pridobi v postopku pred drugostopenjskim organom – to je v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo. Ob upoštevanju opisanega naročnikovega položaja bi lahko možnost prenosa zakonskega pooblastila za odločanje v postopku pravnega varstva (in za opravo vseh drugih z zakonom določenih opravil) na tretjo osebo določil le zakon, česar pa niti ZPVPJN niti kakšen drug zakon ne predvideva.

Vir: DKOM.si (018-2015/2017-4)

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Mednarodna konferenca Speed-uPPP 2017

Objavljeno: 10. 9. 2017 - Petra Ferk

Vabimo vas na Mednarodno konferenco s področja javno-zasebnih partnerstev in javnih naročil, ki bo potekala 28. in 29. novembra 2017 v Hotelu Golf na Bledu. S konferenco si prizadevamo narediti pomemben korak naprej pri obravnavi javnih naročil in javno-zasebnih partnerstev s strani političnih odločevalcev, javnih uslužbencev, potencialnih investitorjev, praktikov in končnih uporabnikov v Sloveniji in regiji.

Z nami bodo domači in tuji mednarodno priznani strokovnjaki, ki bodo predstavili praktične primere, ki lahko predstavljajo učinkovite rešitve izzivov s katerimi se soočate ter predstavnikih institucij EU, pri katerih boste lahko neposredno preverili stališča glede odprtih vprašanj povezanih z javnim naročanjem in javno-zasebnimi partnerstvi.

Več informacij in prijave TUKAJ.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Sistem javnega naročanja omogoča dumping

Objavljeno: 18. 8. 2017 - Petra Ferk

Delavska svetovalnica je na tiskovni konferenci 17. avgusta 2017 opozorila, da sistem javnega naročanja v Sloveniji omogoča socialni dumping.

Mnoga javna naročila v Sloveniji omogočajo socialni dumping, zato sistem javnega naročanja potrebuje popravke. Med konkretnimi primeri izpostavljajo razpis za čiščenje prostorov ministrstva za javno upravo, ki ne sledi priporočilom za upoštevanje socialnih in družbenih vidikov.

Kot je pojasnil Goran Lukić iz svetovalnice, je bilo edino merilo razpisa, ki ga je objavilo ministrstvo, cena. Prispele so štiri prijave, razpon cene med najcenejšo in najdražjo ponudbo pa je bil po Lukićevih besedah neobičajno velik.

Pri najugodnejši ponudbi je cena namreč znašala dobrih 194.000 evrov, pri najdražji pa dobrih 379.000 evrov. “Zdaj pa naj nekdo razloži, kako lahko za storitev, ki je tako predvidljiva, kot je čiščenje – prostori se ne spreminjajo iz dneva v dan – razpon ponudb tako velik,” je poudaril Lukić.

Ocenjuje, da najcenejši ponudnik stroške znižuje z izkoriščanjem delovne sile, ki prejemajo minimalno plačilo in delo opravljajo v čezmernem obsegu.

Na drugi strani je izpostavil Slovensko narodno gledališče (SNG) Drama Ljubljana, ki je z javnim naročilom želelo pridobiti izvajalca zasebnega varovanja. Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, dostopne prek spletnega portala eNaročanje, so bila merila vrednost ponudbenega predračuna, stopnja fluktuacije v zadnjem letu, povprečna mesečna bruto plača varnostnika-receptorja, certifikat kakovosti in popust za predčasno plačilo.

Ponudniki so po Lukićevih besedah takšnim merilom odločno nasprotovali, češ da denimo stopnja fluktuacije v podjetju ne more vplivati na kakovost opravljenega dela, a so pri SNG vztrajali, da so le upoštevali priporočila za upoštevanje socialnih in družbenih vidikov pri javnem naročanju, ki jih je pripravil direktorat za javno naročanje.

Ta deluje pod okriljem ministrstva za javno upravo in celo v istih prostorih kot ministrstvo, zato je po Lukićevem mnenju paradoksalno, da je ministrstvo izvedlo javno naročilo za čiščenje prostorov direktorata v nasprotju s priporočili, ki jih je pripravil ta direktorat.

“V Delavski svetovalnici ves čas opozarjamo, da je osnova za potencialno izkoriščanje delavcev sama država, ki kot edino merilo v javnih naročilih navaja najnižjo ceno. Na žalost je šlo po tej poti tudi ministrstvo za javno upravo,” je dejal Lukić.

Delavska svetovalnica pristojne tako poziva k popravkom zakona o javnem naročanju. Kot je povedala Laura Orel iz svetovalnice, se med drugim zavzemajo za to, da bi pogodbe za javna naročila vključevale tudi odgovornost naročnika.

Prizadevajo si za razširjeno socialno klavzulo, ki bi vsebovala standarde dela in kjer bi bilo natančno opredeljeno, pod kakšnimi pogoji delajo delavci izvajalca naročila. “Že sam naročnik bi denimo opredelil število delavcev, ki naj bi delali na določeni lokaciji,” je pojasnila Orlova.

Naročnik bi moral po njihovem mnenju med drugim tudi spremljati zagotavljanje pravic iz dela za izvajalčeve delavce, določena bi morala biti bančna garancija za primer kršitve določb socialne klavzule, predvsem pa bi morali določiti odgovornost naročnika za primer kršitve določb iz te klavzule, je še dejala Orlova.

V svetovalnici vse naročnike, ki najemajo zunanje izvajalce, že nekaj časa pozivajo tudi, naj vse njihove delavce neposredno zaposlijo.

Vir: STA

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


DKOM razveljavila referenčni pogoj

Objavljeno: 17. 8. 2017 - Branko Kašnik

Državna revizijska komisija je v odločitvi št. 018-133/2017-4 razveljavila referenčni pogoj, postavljen za preverjanje tehnične sposobnosti ponudnikov, ker je naročnik v njem zahteval, da so bile vse dobave izvedene enemu kupcu. Pri tem gre iz odločitve razbrati, da je k temu prispevalo predvsem dejstvo, da so predmet naročila sukcesivne dobave, ki se bodo izvajale posamično.

 

Besedilo referenčnega pogoja:

»Ponudnik mora v ponudbi izkazati, da je v zadnjih treh (3) letih pred datumom, določenim za oddajo ponudb nepretrgoma za vsaj enega referenčnega naročnika kvalitetno, pravočasno in v skladu s pogodbenimi določili, dobavljal blago (duktilne cevi, pripadajoče fazonske kose in armature – hidranti, zasuni, vgradne garniture, montažno-demontažni kosi, tesnila) enemu kupcu v višini 800.000,00 EUR brez DDV./…/.”

 

Obrazložitev Državne revizijske komisije:

»Takšnih razlogov pa naročnik glede referenčnega pogoja po oceni Državne revizijske komisije ni izkazal v delu, v katerem je določil, da mora ponudnik izkazati, da je blago (duktilne cevi, pripadajoče fazonske kose in armature – hidranti, zasuni, vgradne garniture, montažno-demontažni kosi, tesnila) dobavil enemu kupcu. Naročnik namreč ni pojasnil, zakaj je po njegovem mnenju za dokazovanje sposobnosti pomembno in potrebno, da so ponudniki blago dobavili zgolj enemu kupcu, to pa po oceni Državne revizijske komisije ne izhaja niti iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik ni uspel izkazati opravičljivih razlogov za ugotovitev, da je za izvedbo javnega naročila v konkretnem primeru usposobljen le ponudnik, ki je navedeno blago dobavljal zgolj enemu kupcu.

Predstavljeni zaključek dodatno potrjujejo določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (glej npr. 8. člen vzorca okvirnega sporazuma), iz katerih izhaja, da se bodo dobave vodovodnega materiala v konkretnem primeru izvajale posamično, vsaka zase, na podlagi sprotnih pisnih naročilnic.«

 

 

 

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Zavrnitev ponudbe zaradi preseganja zagotovljenih sredstev

Objavljeno: - Branko Kašnik

 

Prejeli smo vprašanje, v katerem naročnik navaja, da edina prispela ponudba presega zagotovljena sredstva in je zato nedopustna. Zanima ga, ali mora v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila razkriti višino zagotovljenih sredstev, ker bi si s tem močno otežil položaj v kasnejšem postopku s pogajanji.

 

O navedenem vprašanju se je v preteklosti že opredelila Državna revizijska komisija, ki je v odločitvi št. 018-038/2017-4 navedla, da mora naročnik vsako odločitev obrazložiti do te mere, da se lahko na njeni podlagi ponudnik odloči o uveljavljanju pravnega varstva. Državna revizijska komisija je navedla:

 

“Naročnik tako prvemu in drugem vlagatelju ni zagotovil podatka, ki bi jima omogočil ugotavljanje, ali njuni ponudbi presegata njegova zagotovljena sredstva, niti ni v postopku pravnega varstva izkazal razlogov, da jima tega podatka ni bil dolžan zagotoviti.”

 

Navedeno pomeni, da ima naročnik v primeru preseganja zagotovljenih sredstev dve možnosti:

  1. Da navede vir in obseg zagotovljenih sredstev in s tem obrazloži, zakaj je ponudba nedopustna
  2. Da podatka ne razkrije in se sklicuje na četrti odstavek 90. člena ZJN-3 z obrazložitvijo, da bi razkritje podatka o višini zagotovljenih sredstev škodilo upravičenim poslovnim interesom naročnika, saj bo izvedel postopek s pogajanji ali morebitni ponovljeni postopek in bi ponudniki cene ne bili pripravljeni nižati bistveno pod višino zagotovljenih sredstev.

 

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Sodišče EU letališki zemeljski oskrbi

Objavljeno: 1. 8. 2017 - Petra Ferk

S sodbo z dne 13. julija 2017 v zadevi C‑701/15, Malpensa Logistica Europa SpA proti Società Esercizi Aeroportuali SpA (SEA), je Sodišče EU odločilo, da je treba 7. člen Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalnim predpisom, kakršni so ti v postopku v glavni stvari, ki ne določajo predhodnega postopka javnega razpisa za dodelitve – tudi začasne – prostorov za letališko zemeljsko oskrbo, za katere upravljavec letališča ne plača denarnega nadomestila.

Vir: Sodba Sodišča EU

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Komisija za odpravo davčnih izjem pristaniščem

Objavljeno: - Petra Ferk

Evropska komisija je zahtevala, da Belgija in Francija odpravita odobrene davčne izjeme njihovim pristaniščem in uskladita sistem s pravili EU o državnih pomočeh. Dobiček operaterjev pristanišča je treba obdavčiti v skladu z nacionalno davčno zakonodajo, ki sicer velja za gospodarske družbe, da se prepreči izkrivljanje konkurence.

Več informacij: Sporočilo za javnost IP/17/2181

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Problematika konkurence na trgu javnih naročil

Objavljeno: 31. 7. 2017 - Boštjan Ferk

V časniku Finance je bil objavljen zanimiv prispevek z naslovom Kako grdo nas še vedno lupijo pri stentih – primerjava s Švedsko, ki obravnava tematiko javnih naročil v zdravstvu v Sloveniji. Prispevek osvetljuje eno od glavnih hib slovenskega trga javnih naročil, to je pomanjkanje resnične konkurence na trgu. Strateško vprašanje za slovenski trg javnih naročil je namreč: zakaj trg javnih naročil za številne predmete javnih naročil, zdravstvo je samo eno od področij, ne deluje ali pa deluje pomanjkljivo?

Vzrokov za zatečeno stanje je več med njimi pa lahko izpostavimo:

  1. sistem javnega naročanja, do ponudnikov ni prijazen, zato se mnogi kvalificirani gospodarski subjekti, sploh ne odločijo za oddajo ponudb, saj ocenijo, da je to zanje preveč zamudno in/ali predrago;
  2. postopki oddaje javnih naročil so zapleteni in formalizirani, tako da ponudniki brez specialnih znanj, težko oddajo konkurenčno ponudbo. Fokus naročnikov in državnih organov je še vedno na proceduri, medtem ko je vsebina v drugem planu;
  3. delovanje naročnikov, državnih organov in drugih deležnikov v sistemu javnih naročil ne vzpodbuja zdrave konkurence oz. ne sankcionira ponudnikov, ki kršijo pravila poštene konkurence. Vprašanje t.i. bid rigginga (dogovarjanje ponudnikov glede delitve trga javnih naročil) je v Sloveniji v drugem planu. Še več, dokler bo sprejemljiva praksa (glej npr. odločitev DKOM št. 018-090/2015-6), da lahko isti ponudnik hkrati nastopa v večih ponudbah, je iluzorno pričakovati resne premike k večji konkurenčnosti na trgu;
  4. sistem javnega naročanja se osredotoča predvsem na stran oblikovanja zahtev naročnikov, nihče pa se poglobljeno ne ukvarja s ponudbeno stranjo. Tako so ponudniki v pretežnem delu prepuščeni lastni samoiniciativnosti in iznajdljivosti, pri čemer javnih razpisov prilagojenih za majhna in srednja podjetja, ki predstavljajo večino gospodarskih subjektov v Sloveniji, praktično nimamo.

Kaj bi torej veljajo spremeniti, da bi dosegli večjo učinkovitost javnega naročanja?

Prvi korak je gotovo več aktivnosti na področju izobraževanja in ozaveščanja, ne samo naročnikov, ampak predvsem ponudnikov. Ponudnikom je treba predstaviti potencial, ki jih javna naročila zanje predstavljajo na samo v Sloveniji, ampak tudi na nivoju EU. Za dosego večje učinkovosti trga javnih naročil je nujno okrepiti trg ponudnikov, ki bodo motivirani redno oddajati kvalitetne ponudbe. Nenazadanje gre za trg, ki predstavlja dobrih 15 odstotkov BDP, v razvitih državah pogosto tudi več, oz. 1,3 trilijona eurov na celotnem svetovnem trgu javnih naročil.[1] Ob tem je treba odpraviti in preprečiti anomalije, ki se dogajajo na trgu in vzpostaviti pogoje za pošteno konkurenco.

Drugi korak je gotovo vzpostavitev elektronske platforme za javno naročanje. Brez uporabnikom prijaznih rešitev na področju elektronske oddaje ponudb ni pričakovati večje konkurence na trgu potencialnih ponudnikov. Digitalizacija je eden večjih izivov vseh javnih uprav, ki predstavlja ogromen potencial za bolj učinkovito in gospodarno javno naročanje. Za ta namen je treba vzpostaviti pregledne in uporabnikom prijazne platforme za javno naročanje, ki bodo avtomatizirale procese javnega naročanja, tako da bo tako naročnikom, kot ponudnikom ostalo dovolj časa, da se namesto s proceduro ukvarjajo z vsebino.

Seveda tako za prvi, kot za drugi korak potrebujemo čas in sredstva za njuno implementacijo.

V kolikor pa želimo kratkoročno rešiti dilemo, ki jo izpostalja v uvodu naveden prispevek, ki se osredotoča na področje zdravstva, pa je najbolj enostavna rešitev t.i. čezmejno javno naročanje. Za sistemske rešitve in čakanje, da bodo državni organi začeli delovati, namreč zmanjkuje časa[2]. Tako Direktive s področja javnega naročanja, kot nacionalna zakonadaja, ki to področje urejata, namreč dopuščata rešitev,[3] ko naročnik lahko skupaj z naročniki iz drugih držav članic odda javno naročilo, sklene okvirni sporazum ali upravlja dinamični nabavni sistem. Z uporabo navedene določbe je mogoče hitro, učinkovito in brez dodatnih zapletov odpraviti anomalije, ki jih lahko zaznamo na slovenskem trgu javnih naročil, seveda pod pogojem, da si najprej pošteno priznamo, da trg ne deluje optimalno in da smo napake v delovanju pripravljeni odpraviti.

_____________________________________________________

[1] http://ec.europa.eu/trade/policy/accessing-markets/public-procurement/.

[2] več o tem glej: Odgovor na poslansko vprašanje Jelke Godec v zvezi s finančnimi izgubami v javnih zdravstvenih zavodih, odgovor Vlade RS št. 00104-167/2017/5 z dne 30.03.2017.

[3] glej 34. člen ZJN-3.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Javna naročila arhitekturnih in inženirskih storitev

Objavljeno: - Boštjan Ferk

Inženirska zbornica Slovenije je objavila Analizo javnih naročil arhitekturnih in inženirskih storitev od 1.4 2016 do 30.4.2017. Navedena analiza se osredotoča na vprašanje uporabe meril in pogojev v postopkih oddaje javnih naročil katerih predmet so bile arhitekturne in inženirske storitve. Pri tem bode v oči predvsem podatek, da je od 107 oddanih javnih naročil pri katerih je bilo merilo za izbor najugodnejše ponudbe tako cena kot tudi kakovost, le 8 javnih naročil (7,5%), kjer ni bil izbran ponudnik, ki je ponudil najnižjo ceno, v vseh ostalih primerih pa je bilo naročilo oddano ponudniku, ki je ponudil najnižjo ceno in torej merilo kakovosti ni bilo odločilno pri izboru najugodnejšega ponudnika. Na podlagi tega podatka lahko zaključimo, da bodisi naročniki že z oblikovanjem preostalih zahtev razpisne dokumentacije (pogoji za priznanje sposobnosti, tehnične specifikacije, ipd.) postavijo dovolj visok standard kvalitete zahtevanih storitev in usposobljenosti ponudnikov, da ostane cena edino relevatno merilo za razlikovanje med ponudniki ali pa, da se merilo kvalitete uporablja zgolj simbolično in dejansko ne predstavlja relevantnega razlikovalnega kriterija pri ocenjevanju prispelih ponudb.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Dnevi javnih naročil – oktober 2017

Objavljeno: - Branko Kašnik

Sodelavci Inštituta za javno-zasebno partnerstvo bomo tudi letos sodelovali na tradicionalnem posvetu »DNEVI JAVNIH NAROČIL«, ki bo letos potekal pod naslovom: “20 let izkušenj na področju izobraževanja o javnem naročanju”.

Dogodek bo potekal dne 12. in 13. oktobra 2017 v Kongresnem centru Hotela Slovenija v Portorožu.

Prijavnica, program in ostale informacije so dostopne na naslednji povezavi.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Irska pred Združenim kraljestvom na področju javnega naročanja

Objavljeno: 27. 7. 2017 - Petra Ferk

Dolgo smo se zgledovali po Združenem kraljestvu in črpali široko zakladnico znanja, ki ga ima na področju javnega naročanje. Vendar se zadnje obdobje vedno bolj zgledujemo po Irski. Da ravnamo prav, je potrdila tudi nedavna mednarodna študija. Irska prednjači tako po znanju strokovnjakov, ki izvajajo javna naročila, kot po  pripravljenosti projektov.

Eno vidnih Irskih strokovnjakinj s področja javnega naročanja bomo gostili na Mednarodni konferenci s področja javno-zasebnih partnerstev in javnih naročil, ki bo potekala 27. in 28. novembra 2017 v Hotelu Golf na Bledu. Z nami bo delila bogate izkušnjem. Rezervirajte datum!

 

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


IJZP vpisan v evidenco raziskovalnih organizacij pri ARRS

Objavljeno: - Petra Ferk

Inštitut za javno-zasebno partnerstvo je v letu 2017 je izpolnil pogoje za vpis v evidenco raziskovalnih organizacij pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, v katero je bil vpisan 24.7.2017.

To nam je v spodbudo, da še naprej ostajamo zvesti zavezi k spodbujanju znanstveno-raziskovalno dejavnost na področju pravne in ekonomske znanosti, s posebnim poudarkom na vprašanjih povezanih s pojmi javno-zasebnih partnerstev, javnih služb, javnih razpisov in javnega naročanja, državnih pomoči, projektnega vodenja, priprave ekonomskih in investicijskih študij, projektnega financiranja in drugih sorodnih tem.

 

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


DKOM o (pre)poznem podaljšanju roka

Objavljeno: 8. 7. 2017 - Branko Kašnik

Državna revizijska komisija je v odločitvi št. 018-093/2017-7 presojala situacijo, v kateri je naročnik rok za prejem ponudb sicer pravočasno poslal v objavo, vendar objava popravka ni bila objavljena pred rokom za oddajo ponudb.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik pravilno objavil spremembo roka za prejem ponudb. Vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč zatrjuje, da je naročnik spremembo roka za prejem ponudb objavil šele po poteku roka, ki ga je nameraval spremeniti, zaradi česar bi bilo treba šteti, da je sprememba razpisne dokumentacije nedovoljena, ponudba izbranega ponudnika pa nepravočasna, ker ni prispela pred prvotnim rokom za prejem ponudb.

Vlagatelj je ponudbo torej oddal v prvotnem roku, zato je naročnik z njegovo ponudbo razpolagal in ga je o spremembi obvestil po elektronski pošti ob pošiljanju spremembe roka v objavo. Izbrani ponudnik, ki do dneva pošiljanja spremembe roka v objavo, ponudbe še ni oddal, je bil o spremembi roka obveščen šele v vložišču naročnika, in sicer ob oddaji ponudbe, zaradi česar izbrani ponudnik tistega dne ni oddal ponudbe. Naročnik je izbranega ponudnika kasneje istega dne o prestavitvi roka za prejem ponudb obvestil še po elektronski pošti.

Državna revizijska komisija je odločila, da je različno obveščanje ponudnikov povzročilo neeankopravno obravnavo, zaradi česar ni posegla samo v odločitev o oddaji naročila, ki jo je izpodbijal vlagatelj, ampak je razveljavila celoten postopek javnega naročila v tem sklopu:

“Iz ugotovljenega dejanskega stanja je razvidno, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila prišlo do različnega obveščanja potencialnih ponudnikov o prestavitvi roka za prejem ponudb in posledično do različnih položajev, v katerih sta bila vlagatelj in izbrani ponudnik. Medtem ko je bil vlagatelj o prestavitvi roka obveščen po elektronski pošti, je izbrani ponudnik informacijo prejel osebno od naročnika, ko je nameraval predložiti ponudbo glede na prvotno določen rok. Čeprav v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni izrecno izkazano, da je različno obveščanje ponudnikov vplivalo na predložitev njihovih ponudb, je treba vendarle ugotoviti, da že potencialna možnost različnih izhodišč (izbrani ponudnik je bil o spremembi ponudbe obveščen, ko je bil pri naročniku, in se je ob tem seznanil vsaj še z dejstvom, da je on edini prišel na odpiranje ponudb v 2. sklopu) pomeni neenakopravno obravnavo ponudnikov, možnost potencialne seznanitve z možnimi drugimi ponudniki oz. neenaka možnost glede potencialne seznanitve z možnimi drugimi ponudniki pa je tudi položaj, ki po ZJN-3 ni dopusten.”

 

In še:

“Pri tem je sicer treba pritrditi naročniku, ki navaja, da ni v njegovi domeni, kdaj je na portalu javnih naročil objavljena sprememba oz. popravek, vendar pa je treba ob tem opozoriti na 10. člen Splošnih pogojev za uporabo portala javnih naročil, v katerem je določeno, da upravljalec objavi obvestilo v zvezi z javnim naročilom najpozneje pet dni po tem, ko je registrirani uporabnik obvestilo poslal v objavo. Naročnik bi zato moral biti seznanjen z dejstvom, da sprememba roka za prejem ponudb, ki jo je odposlal štiri dni pred potekom roka, morda na portalu javnih naročil ne bo objavljena pravočasno. V primeru, kadar naročnik zaradi izrednih okoliščin objavi spremembo roka za prejem ponudb manj kot pet dni pred rokom, ki ga namerava spremeniti, tako tvega, da bo povzročil položaj, ko sprememba roka ne bo pravočasno objavljena in bodo posledično ponudniki lahko različno obveščeni o spremembi, posledično pa bodo imeli tudi različne informacije, pomembne za pripravo in prilagoditev ponudb. Naročnik torej v takšnem primeru tvega, da pride do neenakopravne obravnave ponudnikov in kršitve tretjega odstavka 35. člena ZJN-3, do česar je prišlo tudi v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, zaradi česar ga je bilo treba v celoti razveljaviti.”

 

Vir: Odločitev 018-093/2017-7

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


DKOM o menični izjavi

Objavljeno: - Branko Kašnik

Državna revizijska komisija je v odločitvi št. 018-104/2017-7 obravnavala situacijo, ko je ponudnik na menično izjavo, ki je bila skupaj z menico pogoj za zavarovanje resnosti ponudbe, navedel zgolj en transakcijski račun, četudi je iz razpisne dokumentacije bilo mogoče razbrati zahtevo naročnika, da zahteva možnost unovčitve menice pri vseh obstoječih in bodočih transakcijskih računih ponudnika.

Med strankama je bilo tako sporno, ali izpolnjena menica ustreza zahtevam, določenim v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila glede finančnega zavarovanja za resnost ponudbe.

Državna revizijska komisija je odločila, da tako izpolnjena menična izjava ni skladna z zahtevami naročnika in hkrati opozorila, da naročnik ponudnika ne more pozvati na odpravo pomanjkljivosti, kot izhaja iz naslednje obrazložitve Državne revizijske komisije:

V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da izbrani ponudnik ni predložil ustreznega finančnega zavarovanja za resnost ponudbe. Kot že izpostavljeno, iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik od ponudnikov zahteval pooblastilo za unovčitev menice pri katerikoli banki, pri kateri ima (v trenutku oddaje ponudbe) oz. bo imel (v trenutku unovčitve) ponudnik odprt transakcijski račun. S tem, ko je naročnik štel izpolnjeno menico izbranega ponudnika, iz katere izhaja, da jo lahko unovči le pri eni banki oz. zahteva plačilo le iz enega odprtega transakcijskega računa, kot ustrezno finančno zavarovanje za resnost ponudbe, posledično pa šteje njegovo ponudbo kot dopustno, je kršil določila lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in tudi načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da ne držijo navedbe naročnika, da izpolnjena menica izbranega ponudnika ni slabše finančno zavarovanje, saj naročniku omogoča unovčenje brez zadržka. Dejstvo je namreč, da je predloženo menico izbranega ponudnika zaradi načina njene izpolnitve mogoče unovčiti zgolj pri banki in v okviru transakcijskega računa, ki sta na njej izrecno zapisana, ne pa tudi pri katerikoli drugi banki, ki vodi (ali bi v prihodnje vodila) katerikoli drug vlagateljev transakcijski račun. Ob tem ne gre spregledati dejstva, ki ga zatrjuje vlagatelj, potrjuje pa ga tudi vpogled v javno dostopen register transakcijskih računov, in sicer da ima izbrani ponudnik poleg transakcijskega računa, navedenega v predloženi menični izjavi in na menici, odprta še dva transakcijska računa pri dveh drugih bankah. Že vsaj prek navedenih transakcijah računov oz. pri bankah, ki jih vodijo, unovčitev s strani izbranega ponudnika predložene menice ni mogoča, kar po formi predstavlja neskladje z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, po vsebini pa nedvomno tudi slabše finančno zavarovanje od zahtevanega. Ob navedenem je potrebno poudariti še, da finančno zavarovanje za resnost ponudbe predstavlja tisti element, ki mora biti v vsakem primeru predložen ob sami ponudbi in v taki vsebini, kot je zahteval naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, morebitnih napak v njem pa po ustaljeni praksi Državne revizijske komisije (zaradi namena in narave tega zavarovanja) ni dopustno naknadno odpravljati, temveč predstavljajo podlago za zavrnitev ponudbe kot nedopustne.

Vir: Odločitev 018-104/2017-7

 

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


DKOM o zahtevi po znanju slovenskega jezika

Objavljeno: 23. 6. 2017 - Branko Kašnik

Državna revizijska komisija je v zadevi št. 018-103/2017-5 presojala ali je zahteva, da odgovorni vodja projekta pozna slovenski jezik na nivoju B2 v skladu s CEFRL, v nasprotju z ZJN-3.

 

Državna revizijska komisija je na podlagi nalog, ki bi jih odgovorni vodja projekta moral izvajati naročnik prepričljivo pojasnil, da je komunikacija s konsekutivnim tolmačenjem bolj omejujoča kot neposredna komunikacija med naročnikom in odgovornim vodjo projekta, dvakrat daljša kot neposredna komunikacija oz. da bi komuniciranje s tolmačen vpivalo na časovni potek izmenjave stališč, saj bi bilo potrebno prevajanje iz tujega jezika v slovenski jezik in obratno.

 

Državna revizijska komisija je v konkretnem primeru in ob upoštevanju vseh okoliščin, povezanih s predmetom javnega naročila odločila, da je naročnik uspel izkazati, da ima objektivno opravičljive in storkovno utemeljene razloge za zahtevo, da mora odgovorni vodja projekta znati slovenski jezik na stopnji B2.

 

Vir: Odločitev št. 018-103/2017-5

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


DKOM o zahtevi po zaposlitvi kadra

Objavljeno: - Branko Kašnik

Državna revizijska komisija je v zadevi št. 018-084/2017-8 presojala določilo razpisne dokumentacije, po kateri je naročnik zahteval, da mora biti ključni kader pri ponudniku zaposlen ali pa da bo zaposlen najkasneje pred podpisom pogodbe.

 

Državna revizijska komisija je odločila, da je naročnik kršil 81. člen ZJN-3, ker je s tako postavljeno zahtevo brez kakršnekoli upoštevne utemeljitve ponudnikom onemogočil uporabo zmogljivosti drugih subjektov glede pogojev v zvezi s strokovno sposobnostjo.

 

Državna revizijska komisija je v okviru iste odločitve pojasnila tudi, da zahteva, da mora ponudnik ključne dele izvesti sam, ne zahteva tudi, da so kadri pri ponudniku zaposleni. Zahteva, da mora ponudnik ključne dele izvesti sam, se namreč nanaša na ponudnika.

 

Vir: Odločitev št. 018-084/2017-8

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


ESPD v praksi

Objavljeno: 20. 6. 2017 - Petra Ferk

Ena od prednosti enotnega evropskega dokumenta v zvezi z oddajo javnega naročila (ESPD), predpisan z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/7, naj bi bila v tem, da ga ponudniki lahko uporabijo večkrat.

Uveden je bil, kot pojasnjuje Direktiva 2014/24/EU v točki 84 preambule, ker številni gospodarski subjekti, tudi MSP, ugotavljajo, da so velika ovira za njihovo sodelovanje v postopkih javnega naročanja upravne obremenitve, ker je treba predložiti veliko število potrdil ali drugih dokumentov v zvezi z razlogi za izključitev in pogoji za sodelovanje. Omejitev teh zahtev, na primer z uporabo enotnega evropskega dokumenta v zvezi z oddajo javnega naročila (ESPD) v obliki posodobljene lastne izjave, bi lahko pomenila precejšnjo poenostavitev, ki bi koristila javnim naročnikom in gospodarskim subjektom. Posledično je bil ESPD zasnovan kot instrument, ki bi omejil te zahteve.

Kot ugotavljamo, v praksi slovenske ESPD storitve <https://ejn.gov.si/espd> to ne drži,  saj naročnik sam pripravi ESPD: vnese podatke o naročniku, ime naročila, kratek opis naročila ter označi rubrike, za katere želi, da jih ponudniki izpolnijo  – včasih je to skupna izjava o izpolnjevanju vseh pogojev, včasih pa posamezne izjave. Na drugi strani pa slovenska ESPD storitev ne omogoča generiranja ESPD obrazca v .pdf obliki ampak zgolj kot .xml, obenem pa tudi ne omogoča njegov ponovne uporabe, temveč ga morajo ponudniki generirati vedno znova.

Upravičeno se ob drugih vprašanjih torej postavlja vprašanje, ali potemtakem ESPD obrazec ponudnikom olajša oddajo ponudbe ali pa predstavlja dodatno administrativno breme za ponudnike, ter ali ne bi morebiti veljalo nadgraditi funkcionalnosti nacionalne ESPD storitve na način, da bo ponudnikom olajšala oddajanje ponudb.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.

Stran http://pppforum.si uporablja piškotke. Z uporabo strani se strinjate z uporabo piškotkov. Več o piškotkih