FORUM

Objavljeno: 25. 5. 2018 - Petra Ferk

Evropska komisija je dne 23. 05. 2018 v okviru postopka evropskega semestra objavila predlog priporočil za posamezne države članice glede njihovih gospodarskih politik za naslednjih 12 do 18 mesecev. Priporočila se osredotočajo na krepitev temeljev za doseganje trajnostne, vključujoče in dolgoročne rasti.

Komisija je na Slovenijo naslovila dve priporočili za leto 2018 in 2019.

V prvem priporočilu Komisija Slovenijo poziva, da izboljša strukturo javnih financ.

Drugo priporočilo pa naslavlja nadaljevanje razvoja alternativnih virov financiranja za inovativna in hitro rastoča podjetja. V okviru drugega priporočila Komisija med drugim poziva Slovenijo naj izboljša konkurenco, profesionalizacijo in neodvisen nadzor na področju javnih naročil.

O priporočilih za posamezne države bodo najprej razpravljali ministri EU, nato pa jih bodo potrdili voditelji držav in vlad. Države članice morajo nato priporočila upoštevati v svojih ekonomskih in proračunskih politikah za leti 2018 in 2019.

Vir: Evropska komisija, Sporočilo za javnost

Objavljeno: 16. 5. 2018 - Petra Ferk

Evropska komisija je v sklopu prenovljene agende za raziskave in inovacije, ki jo je 15. maja 2018 predstavila pred neuradnim srečanjem o agendi voditeljev v Sofiji, objavila Smernice za javne naročnike blaga in storitev glede uporabe javnih naročil kot orodja za spodbujanje inovacij. Države članice se lahko prosto odločijo za večjo uporabo strateškega javnega naročanja, tak premik pa lahko zelo pripomore k doseganju skupnih ciljev na področju raziskav in inovacij. Zakonodaja EU o javnem naročanju je bila posodobljena leta 2014, Komisija pa je oktobra 2017 predstavila pobudo za izvajanje javnega naročanja na bolj učinkovit in trajnosten način. Danes objavljene smernice dopolnjujejo ta prizadevanja. Vsebujejo primere dobrih praks glede zmanjševanja upravnega bremena, prilagajanja izbirnih meril, večje udeležbe inovacijskih posrednikov ter oblikovanja MSP-jem prijaznih plačilnih shem, da bi inovatorje bolje pritegnili k javnemu naročanju.

Vir: Evropska komisija, Sporočilo za javnost

Objavljeno: - Petra Ferk

Vlada je na dopisni seji dne 16. maja 2018 med drugim sprejela Odzivno poročilo na Revizijsko poročilo Računskega sodišča »Doseganje ciljev uvedbe javno-zasebnega partnerstva«. Odzivno poročilo je dosegljivo tukaj.

Vir: Vlada RS

Objavljeno: 10. 5. 2018 - Petra Ferk

Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za javno naročanje, je z namenom izboljšanja sistema in profesionalizacije v javnem naročanju v Republiki Sloveniji pripravilo in 9. maja objavilo Akcijski načrt za izboljšanje sistema in profesionalizacije v javnem naročanju. Ministrstvo za javno upravo si prizadeva za dvig ravni javnega naročanja in sistema kot celote. Zavedajo se, da je za kakovostnejše javno naročanje potrebno več napora s strani različnih deležnikov, tudi ministrstva. Zato bo Ministrstvo za javno naročanje na tej podlagi in izhajajoč iz  dokumenta Javna uprava 2020, Strategija razvoja javne uprave 2015-2020, Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko socialnemu odboru in Odboru regij »Uspešno izvajanje javnega naročanja v Evropi in za njo« ter Priporočila Komisije z dne 3. 10. 2017 o profesionalizaciji javnega naročanja »Vzpostavitev arhitekture za profesionalizacijo javnega naročanja« v prihodnje izvajalo aktivnosti na naslednjih 5 področjih s 27 podrobnejšimi cilji:

1. dvig kompetenc in spodbujanje javnih uslužbencev za boljše naročanje,
2. pomoč naročnikom in ponudnikom za večjo pravno varnost, kakovost in gospodarnost javnega naročanja,
3. spodbujanje strateškega javnega naročanja,
4. skupno javno naročanje,
5. razvoj pametnih orodij za podporo procesom javnega naročanja.

Vir: MJU

Objavljeno: 8. 5. 2018 - Petra Ferk

Evropski statistični urad Eurostat in Evropska investicijska banka sta objavila novi Priročnik za uporabnike, v katerem pojasnjujeta statistično obravnavo pogodbenega zagotavljanja prihranka energije. Priročnik podrobno opisuje delovanje takih pogodb in vsebuje natančen pregled potencialnega učinka na javne finance. Javnim organom bo v pomoč pri pripravi in oddaji naročil v zvezi s pogodbenim zagotavljanjem prihranka energije.

Vir: Evropska komisija

Objavljeno: 23. 2. 2018 - Petra Ferk

V Uradnem listu št. 11/2018 z dne 23.2.2018 je bil objavljen nov Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1).

ZSPDSLS-1  ureja ravnanje s stvarnim premoženjem Republike Slovenije in s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti ter ureja evidence nepremičnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnost.

Z dnem uveljavitve ZSPDSLS-1 se preneha uporabljati Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13, 10/14 in 58/16), ki se uporablja do uveljavitve uredbe, izdane na podlagi  ZSPDSLS-1, v kolikor ni z njim v nasprotju.

ZSPDSLS-1 začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Objavljeno: 22. 2. 2018 - Petra Ferk

Računsko sodišče je dne 21. februarja 2018  objavilo Poročilo o reviziji uspešnosti doseganja ciljev uvedbe javno-zasebnega partnerstva v Republiki Sloveniji v obdobju od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2016. Za revidiranca sta bila določena Vlada Republike Slovenije (Vlada) in Ministrstvo za finance (MF).

Računsko sodišče je izreklo mnenje, da v obdobju, na katero se nanaša revizija, vlada in ministrstvo nista bila uspešna pri doseganju ciljev uvedbe javno-zasebnega partnerstva. Zato Računsko sodišče predlaga popravljalne ukrepe.

Računsko sodišče ugotavlja, da Vlada in MF nista vzpostavila vseh pogojev za razvoj javno-zasebnega partnerstva. Pravni okvir je imel številne pomanjkljivosti. Zakon o javno-zasebnem partnerstvu ne določa jasno in nedvoumno pojma javno-zasebnega partnerstva, ne ureja ustrezno prenosa tveganja, načina poročanja, načina zbiranja podatkov, nadzora, sankcij za kršitve in podobno, je v danes objavljenem revizijskem poročilu nanizalo računsko sodišče. Nadalje Računsko sodišče ugotavlja, da sta revidiranca številne pomanjkljivosti zakona o javno-zasebnem partnerstvu zaznala že kmalu po njegovi uveljavitvi, kljub temu pa v desetletju, ki je sledilo, nista pripravila in predlagala potrebnih sprememb.

Vlada ni vzpostavila ustrezne organizacijske podpore, saj ni zagotovila delovanja sveta vlade za javno-zasebno partnerstvo ali pa ga ukinila. Poleg tega ni sprejela strategije in ciljev na tem področju in jih ni določila niti v drugih strateških dokumentih.

MF je sprva vzpostavilo organizacijsko enoto za razvoj in podporo na področju javno-zasebnega partnerstva, vendar pa se je ta enota postopoma manjšala in večinoma niti ni bila delujoča. Tako ni bilo ustreznih analiz o evidentiranih izvedenih projektih, postopkovnih priročnikov, smernic in standardov.

Od uveljavitve zakona o javno-zasebnem partnerstvu je bil na državni ravni izveden le en infrastrukturni projekt javno-zasebnega partnerstva, ministrstvo ali vlada pa nista analizirala vzrokov za nezanimanje za javno-zasebno partnerstvo pri javnih in zasebnih partnerjih, predvsem na državni ravni.

Ministrstvo je za področje javno-zasebnega partnerstva določilo cilje le v strategiji ministrstva za finance za obdobje 2009-2012, vendar pa tudi ti cilji niso bili trajnostno naravnani, določljivi, merljivi, realni in časovno opredeljeni.

Vlada in ministrstvo tudi nista vzpostavila ustreznega načina spremljanja doseganja ciljev; ministrstvo o (ne)doseganju ciljev ni seznanjalo vlade, vlada pa ne DZ.

Računsko sodišče je od vlade in ministrstva zahtevalo predložitev odzivnih poročil, v katerih morata izkazati popravljalne ukrepe, ter podalo več priporočil za izboljšanje stanja.

Vir: Poročilo računskega sodišča

Objavljeno: 13. 2. 2018 - Branko Kašnik

S 1. 4. 2018 se bo začel uporabljati prvi odstavek 37. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-3, Uradni list RS, št. 91/15), ki določa, da se za vsakršno sporočanje in izmenjavo informacij na podlagi ZJN-3, zlasti elektronsko oddajo ponudb, v skladu z zahtevami tega člena uporabljajo elektronska komunikacijska sredstva. Orodja in naprave, ki se uporabijo za elektronsko komuniciranje, in njihove tehnične lastnosti, morajo biti nediskriminatorni, splošno dostopni in interoperabilni z izdelki informacijsko-komunikacijske tehnologije v splošni rabi ter gospodarskim subjektom ne smejo omejevati dostopa do postopka javnega naročanja. Tako bo s 1. aprilom 2018 elektronsko javno naročanje postalo obvezno v vseh fazah naročanja, kar bo omogočalo doseganje večje učinkovitosti, povečalo transparentnost ter zmanjšalo administrativne ovire v postopkih javnega naročanja.

Vir: DJNovice, februar 2018

Objavljeno: - Branko Kašnik

Vabljeni na že tradicionalno, 19. konferenco »Dnevi javnih naročil«, tokrat z naslovom »Predlog praktičnih rešitev v zvezi z novostmi pri javnem naročanju«, ki bo potekala 12. in 13. aprila 2018 v Hotelu Slovenija v Portorožu. Naše stranke imajo pri plačilu kotizacije 10% popust, v kolikor dodajo na prijavnico navedbo »stranka IJZP«. Ostale informacije o dogodku so dostopne na tej povezavi. 

Objavljeno: 9. 1. 2018 - Petra Ferk

S 1. januarjem 2018 je stopila v veljavo stopila nova Uredba o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 51/17; v nadaljevanju: Uredba o ZeJN), ki namesto dosedanjih zahtev in meril določa cilje za posamezne predmete pri vsakokratni oddaji naročila, ki jih morajo naročniki izpolniti ob oddaji posameznega (zelenega) javnega naročila.

Na spletni strani Direktorata za javno naročanje objavljeni so od 9. januarja 2018 objavljeni primeri okoljskih zahtev in meril (v nadaljevanju: primeri), ki jih naročniki lahko (niso pa obvezani) vključijo v postopek javnega naročanja, da bi dosegli cilje iz drugega odstavka 6. člena Uredbe o ZeJN. V skladu z navedenim lahko torej naročnik primere, ki so objavljeni na spletni strani Direktorata za javno naročanje, uporabi v posameznem javnem naročilu za izpolnitev cilja oziroma ciljev iz drugega odstavka 6. člena Uredbe o ZeJN, pri tem pa mora vsekakor pred pričetkom postopka oddaje javnega naročila oziroma priprave dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ustrezno preveriti, na kakšen način in s katerimi zahtevami bo lahko dosegel obvezen cilj iz Uredbe o ZeJN za posamezen predmet zelenega javnega naročanja. Naročnik mora torej ob pripravi javnega naročila pri upoštevanju primerov okoljskih zahtev in meril, kritično presoditi, katera izmed (predlaganih) tehničnih specifikacij, pogojev za sodelovanje, meril za oddajo ali pogodbenih določil je glede na (konkreten) predmet javnega naročila smiselno oziroma primerno vključiti v razpisno dokumentacijo.

Vir: MJU

Objavljeno: - Branko Kašnik

Državna revizijska komisija je v zadevi št. 018-232/2017-5 presojala ali mora biti subjekt, ki določen kader zagotavlja, v ponudbi imenovan kot podizvajalec. Državna revizijska komisija je odločila, da ponudnik odgovornega vodje del ne more zagotavljati zgolj z uporabo zmogljivosti drugih gospodarskih subjektov na podlagi 81. člena ZJN-3, ampak da mora biti subjekt, ki odgovornega vodjo del zagotavlja, v ponudbi obvezno imenovan kot podizvajalec ali partner.

Državna revizijska komisija je pri tem navedla:

Gospodarski subjekt torej lahko naročnikove zahteve glede izobrazbe in strokovne usposobljenosti nominiranih kadrov izkaže z uporabo zmogljivosti drugih subjektov, vendar pa morajo ti drugi subjekti pri izvedbi javnega naročila izvesti gradnje ali storitve, za katere so bile zahtevane te zmogljivosti. To pomeni, da morajo biti ti drugi subjekti vključeni v ponudbo in sodelovati pri izvedbi naročila. Pri izvedbi javnega naročila sodeluje ponudnik oz. skupina ponudnikov ter podizvajalec (le ta namreč za ponudnika dobavlja blago ali izvaja storitev oz. gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila, prim. prvi odstavek 94. člena ZJN-3). Zato mora subjekt, katerega zmogljivost se uporablja glede pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo, v ponudbi nastopati kot skupni partner ali kot podizvajalec.

Pri tem je Državna revizijska komisija poudarila, da za takšno odločitev ni pomembno, ali ponudnik zagotavlja osebo neposredno, tj. s sklenjeno pogodbo neposredno z določeno osebo ali posredno, tj. s pogodbo z njenim delodajalcem:

Kot že navedeno, izbrani ponudnik glede pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo uporablja zmogljivost drugega subjekta. Izbrani ponudnik namreč z imenovanim odgovornim vodjo posameznih del za gradbena dela – premostitveni objekti (ki je zaposlen pri delodajalcu Y) in njegovo izobrazbo ter njegovo strokovno usposobljenostjo izkazuje pogoje v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo. Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala, ali izbrani ponudnik za izkazovanje pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo uporablja zmogljivost delodajalca Y ali pa uporablja zmogljivost fizične osebe, to je imenovanega odgovornega vodje posameznih del za gradbena dela – premostitveni objekti. Navedeno namreč na odločitev v predmetnem postopku ne bi vplivalo, saj pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da izbrani ponudnik ni niti delodajalca Y niti fizične osebe, ki je imenovana na funkcijo odgovorni vodja posameznih del za gradbena dela – premostitveni objekti, vključil v ponudbo kot skupnega partnerja ali kot podizvajalca, niti zanju ni predložil ESPD obrazca, naročnik pa, kot je to razvidno iz spisovne dokumentacije, ni preveril ali delodajalec Y oz. fizična oseba, ki je imenovana za odgovornega vodjo posameznih del za gradbena dela – premostitveni objekti, izpolnjuje zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Vir: http://www.dkom.si/odlocitve_DKOM/2017121315472007/

Objavljeno: 29. 12. 2017 - Branko Kašnik

Državna revizijska komisija je v zadevi št. 018-228/2017-8 obravnavala očitek vlagatelja, da izbrani ponudnik s ponujeno ceno ne pokriva niti obveznosti plačila minimalne plače delavcem.

Pri tem je Državna revizijska komisija odločila, da tudi na podlagi ugotovitve, da ponujena cena ne kriva stroškov minimalne plače, še ni mogoče zaključiti, da bo do kršitev v fazi izvajanja pogodbe prišlo:

“Drugače povedano, tudi na podlagi ugotovitve, da s ponudbeno ceno izbrani ponudnik ne pokriva v celoti vseh svojih stroškov (zlasti z zaposlenimi), še ni mogoče zaključiti, da bo izbrani ponudnik kršil delovnopravne obveznosti in ne izplačeval vsaj zakonsko določene minimalne plače osebju, ki bo v delu svojih delovnih obveznosti angažirano pri izvedbi predmetnega javnega naročila. Do kršitev določb zakona, ki ureja minimalno plačo, lahko pride šele v pogodbeni fazi izvajanja javnega naročila, torej po pravnomočnem zaključku postopka oddaje javnega naročila. Upoštevanje zakonskih določb v zvezi z minimalno plačo je namreč s strani ponudnika obvezujoče v razmerju do njegovih zaposlenih, ne pa tudi v razmerju do naročnika pri oblikovanju ponudbene cene (razen, če je to naročnikova izrecna zahteva v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila).”

 

Vir: http://www.dkom.si/odlocitve_DKOM/2017121315515883/

Objavljeno: - Branko Kašnik

Evropska komisija je objavila delegirane uredbe, s katerimi je spremenila obstoječe direktive o javnem naročanju v delu mejnih vrednosti.

Mejne vrednosti brez DDV se tako spremenijo:

– iz 135.000 EUR na 144.000 EUR (blago in storitve, ki jih naročajo državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti)

– iz 209.000 EUR na 221.000 EUR (blago in storitve, ki jih naročajo drugi naročniki)

– iz 5.225.000 EUR na 5.548.000 EUR (gradnje)

– iz 418.000 EUR na 443.000 EUR (blago in storitve, ki jih naročajo naročniki na infrastrukturnem področju)

Nove mejne vrednosti se uporabljajo od 1. 1. 2018 dalje.

Objavljeno: 21. 12. 2017 - Petra Ferk

Vlada je 21. decembra 2017 sprejela predlog zakona o postopkih za podeljevanje koncesij, s katerim to področje ureja celostno. Ker so bili postopki doslej v veliki meri urejeni v zakonu o javno-zasebnem partnerstvu, je vlada sprejela nov predlog tega zakona, iz katerega je to vsebino izvzela, v njem pa pustila ureditev glede infrastrukturnih projektov.

Z zakonom o podeljevanju koncesij bo Slovenija v svoj pravni red prenesla Direktivo 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb, s čimer Slovenija zamuja že več kot eno leto. Zato je Evropska komisija sklenila pred kratkim proti Sloveniji sprožiti postopek na Sodišču EU.

Predlog zakona določa pravila glede postopkov podeljevanja koncesij za gradnje in koncesij za storitve. Ta se nanašajo na sporočanje, vrste, oblike in način objave obvestil, roke, način ugotavljanja sposobnosti gospodarskih subjektov, ki kandidirajo za koncesionarja, način izbire, sprejem odločitve ter obveščanje ponudnikov, kakor so sporočili iz vlade za STA.

V predlogu je določeno, da je koncedent lahko zgolj država ali samoupravna lokalna skupnost, kot to določa zakon, ki ureja gospodarske javne službe. Podelitev koncesije se praviloma lahko podeli na podlagi predhodno izvedenega konkurenčnega postopka, izjemoma z neposredno sklenitvijo koncesijske pogodbe, če bo koncesionar izpolnjeval v zakonu predpisane pogoje.

Trajanje koncesije je omejeno, določi pa ga koncedent glede na zahtevane gradnje oz. storitve. Koncesije, daljše od pet let, lahko trajajo tako dolgo, da se ne preseže obdobja, v katerem koncesionar upravičeno pričakuje povrnitev vseh naložb ob upoštevanju primernega dobička.

Predvideno je objavljanje obvestil v zvezi s koncesijami na portalu javnih naročil, nad določeno vrednostjo pa tudi v uradnem listu EU.

Pred začetkom postopka za izbiro koncesionarja bo moral koncedent opraviti določena pripravljalna dejanja, med drugim imenovati strokovno komisijo ter določiti obseg njenih nalog, izdelati študijo upravičenosti podelitve koncesije in oceniti vrednost koncesije.

Z zakonom se bo tudi natančno določilo postopek podelitve koncesije. Ta se bo začel s sprejemom koncesijskega akta v obliki uredbe vlade oz. odloka predstavniškega organa občine, s katerim se bo določilo dejavnosti, ki so predmet koncesije, kot tudi način njene podelitve, območje izvajanja, trajanje, vire financiranja, nadzor in vse druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje koncesije.

Predpisana je tudi vsebina odločbe, s katero naročnik sprejme odločitev o izbiri koncesionarja ter jo mora poslati vsem ponudnikom. Pri tem bo lahko že sprejeto odločitev o podelitvi koncesije naknadno spremenil. S tem se zagotavlja odpravljanje napak na zgodnji stopnji, na ta način pa tudi racionalizacija postopka podelitve koncesije in zagotavlja večja pravna varnost, piše v predlogu zakona, ki je objavljen na spletnih straneh vlade.

Pravno varstvo se v predlogu zakona zagotavlja preko upravnega spora, ki mora potekati hitro, upravno sodišče pa mora o upravnem sporu odločati absolutno prednostno.

Vir: STA

Objavljeno: 13. 12. 2017 - Petra Ferk

Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo izvaja postopek skupnega javnega naročanja zdravil za vse slovenske bolnišnice.

V juliju 2017 so bili  sklenjeni krovni okvirni sporazumi z 13-timi dobavitelji. Septembra 2017, ko naj bi bolnišnice za dobavo zdravil z dobavitelji podpisale neposredne okvirne sporazume, je bilo ugotovljeno, da so v vmesnem času bolnišnice dosegle ugodnejše cene od cen iz skupnega javnega naročanja. Zato se je, za zagotovitev aktualnih najnižjih cen, takoj pristopilo k odpiranju konkurence. Javno odpiranje ponudb je potekalo 12. 12. 2017. Pravočasno so prispele ponudbe trinajstih ponudnikov. Predvidene količine zdravil po posameznih sklopih so določene na podlagi količin, ki so jih v mesecu novembru 2017 sporočile posamezne bolnišnice, za potrebe v šestmesečnem obdobju.

Trenutno poteka pregled in analiza vseh ponudb. V januarju 2018 bo sprejeta odločitev o izbiri najugodnejših ponudnikov, s katerimi bodo bolnišnice sklenile neposredne okvirne sporazume za dobavo zdravil.

Vir: Ministrstvo za zdravje

Objavljeno: 7. 12. 2017 - Petra Ferk

Evropska komisija je proti Sloveniji, Avstriji, Luksemburgu in Španiji začela postopek pred Sodiščem EU, ker te države niso sporočile ukrepov za prenos pravil EU o javnih naročilih in koncesijah v nacionalno pravo. Štiri države članice še vedno niso priglasile prenosa naslednjih vseh zakonodajnih aktov iz paketa zakonodaje o javnem naročanju iz leta 2014, pri čemer Slovenija ni prenesla Direktive 2014/23/EU.

Komisija bo Sodišču predlagala, naj glede na zadevno direktivo naloži plačilo dnevne denarne kazni, ki za Slovenijo znaša 8.992,32 evrov, in sicer od dne sodbe, dokler te direktive ne bodo v celoti uveljavljene in začele veljati v nacionalnem pravu.

Če država članica ne prenese direktive EU v svojo nacionalno zakonodajo do določenega roka, lahko v praksi v skladu s členom 260(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) Komisija pred Sodiščem EU zahteva, da se zadevni državi naloži finančna kazen. Pri določitvi teh kazni se upošteva: resnost kršitve, trajanje kršitve in odvračilni učinek, ki se odraža v plačilni zmožnosti zadevne države članice.

Vse države članice so morale o prenosu najnovejših pravil o javnem naročanju Komisijo obvestiti do 18. aprila 2016. Komisija je 21 državam članicam, ki do takrat še niso prenesla teh pravil, maja 2016 poslala uradni opomin, 15 od njih pa decembra 2016 še obrazloženo mnenje.

Tri direktive o javnem naročaju in koncesijah (Direktive 2014/23/EU, 2014/24/EU in 2014/25/EU) so spremenile način, na katerega države članice in javni organi porabijo velik del dveh trilijonov evrov, ki se vsako leto porabita za javna naročila. S pravili o javnem naročanju iz leta 2014 je javno naročanje v Evropi postalo učinkovitejše in bolj pregledno. Z njimi se spodbuja uporaba elektronskih postopkov, sodelovanje malih in srednjih podjetij v postopkih oddaje javnih naročil se je olajšalo in pocenilo, uprave pa pri nakupu blaga in storitev lažje dosegajo okoljske, družbene in inovacijske cilje.

Vir: Sporočilo za javnost IP/17/4771

Objavljeno: 29. 11. 2017 - Branko Kašnik

Državna revizijska komisija je v odločitvi št. 018-208/2017-8 presojala očitek vlagatelja, da je treba odločitev o oddaji javnega naročila razveljaviti, ker naročnik pred oddajo ni obvestil vseh oseb o tem, komu se naročilo oddaja in posledično ni preveril obstoja nasprotja interesov, katerega je zatrjeval vlagatelj.

Državna revizijska komisija je vlagatelju pritrdila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila med drugim z naslednjo obrazložitvijo:

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ravnal v skladu z 91. in 65. členom ZJN-3, ko kljub temu, da je bil seznanjen s povezavo med pripravljavcem projektne naloge in partnerjem v ponudbi izbranega ponudnika, ni izpolnil notifikacijske dolžnosti iz drugega odstavka 91. člena ZJN-3 in ni pridobil konkretnih informacij o vplivu ugotovljene povezave na položaj posameznih ponudnikov, posledično pa tudi ni sprejel ukrepov, da bi preveril, odkril in odpravil nasprotja interesov. Šele ko bo naročnik izvedel ravnanja, ki jih določa 91. člen ZJN-3 in bo na tej podlagi od oseb, ki so sodelovale pri pripravi razpisne dokumentacije, pridobil konkretne informacije o tem, ali je prišlo do neenakopravne obravnave oz. izkrivljanja konkurence, bo lahko presodil, katere ukrepe bo moral sprejeti oz. ali obstajajo celo okoliščine, ki narekujejo izključitev ponudbe izbranega ponudnika.

Podrobna obrazložitev izhaja iz naslednjega izseka odločitve:

Določba 91. člena ZJN-3 se nanaša na splošne položaje, ko so osebe, ki sodelujejo pri pripravi razpisne dokumentacije ali odločajo v postopku javnega naročanja, neposredno ali posredno povezane z izbranim ponudnikom in lahko ta povezava oz. z njo povezani interesi vplivajo na objektivno in nepristransko opravljanje nalog. 65. člen ZJN-3 pa se nanaša na specifične položaje, kadar so ponudniki, ki predložijo ponudbo v določenem postopku javnega naročila, ali z njimi povezane družbe, predhodno sodelovale z naročnikom pri pripravi postopka javnega naročanja. Prvi odstavek 65. člena ZJN-3 določa, da mora naročnik v primeru, kadar je kandidat, ponudnik ali podjetje, povezano s kandidatom ali ponudnikom, svetovalo naročniku pri predhodnem preverjanju trga ali pa je bilo kako drugače vključeno v pripravo postopka javnega naročanja, sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se zaradi sodelovanja določenega kandidata ali ponudnika ne izkrivlja konkurenca. Da bi lahko pridobil podatke o tem, s katerimi družbami je povezan ponudnik, kateremu naročnik namerava dodeliti naročilo, šesti odstavek 91. člena ZJN-3 določa, da mora izbrani ponudnik v roku osmih dni od prejema naročnikovega poziva posredovati podatke o svojih ustanoviteljih, družbenikih, delničarjih, komanditistih ali drugih lastnikih in podatke o lastniških deležih navedenih oseb ter podatke o gospodarskih subjektih, za katere se glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, šteje, da so z njim povezane družbe. Ukrepi, katerih sprejetje zahteva prvi odstavek 65. člena ZJN-3, v skladu z drugim odstavkom 65. člena ZJN-3 vključujejo sporočanje določenih informacij, izmenjanih v okviru ali na podlagi sodelovanja kandidata ali ponudnika pri pripravi postopka javnega naročanja, drugim kandidatom in ponudnikom, ter določitev ustreznih rokov za prejem ponudb. Ob tem ZJN-3 določa, da naročnik iz postopka javnega naročanja izloči določenega kandidata ali ponudnika le, če ni mogoče drugače zagotoviti spoštovanje načela enakopravne obravnave ponudnikov. Pred morebitno izločitvijo mora naročnik ponudniku omogočiti, da dokaže, da njegovo sodelovanje v pripravi postopka javnega naročanja ne more izkrivljati konkurence. Tretji odstavek 65. člena od naročnika zahteva, da sprejete ukrepe dokumentira v posameznem poročilu iz 105. člena ZJN-3.

Objavljeno: 23. 11. 2017 - Branko Kašnik

Na inštitutu smo prejeli vprašanje, ali upoštevajoč aktualno prakso Državne revizijske komisije naročnik lahko pozove ponudnika na odpravo računske napake, kadar je excelova datoteka s popisi del vsebovala napačno formulo.

Iz odločitve Državne revizijske komisije št. 018-055/2017-7 izhaja pritrdilno stališče Državne revizijske komisije, ki pa navaja, da je pogoj za spremembo postavke nepredvidenih del v tem, da mora napaka izvirati iz nepravilne matematične operacije, ki izvira že iz naročnikove dokumentacije:

Ob upoštevanju, da je bil ponudbeni predračun oblikovan na način, da so bila nepredvidena dela ovrednotena v deležu 15 % od seštevka vrednosti postavk rekapitulacije v predračunu, bi moral naročnik ob odpravi računske napake skladno s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3 ob pisnem soglasju izbranega ponudnika za popravek tega dela ponudbenega predračuna in ob upoštevanju cen na enoto ter količine postavke 1.13. popraviti tudi vrednost nepredvidenih del tako, da bi ustrezala deležu 15 % od predvidene osnove (posledično pa tudi skupno vrednost ponudbe z in brez DDV v ustrezajočem znesku). Šele z odpravo napake na tak način (v kolikor bi seveda prizadeti ponudnik za to dal ustrezno soglasje) bi naročnik zagotovil, da tak ponudnik ne bi trpel posledic napak v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

V posledici vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik napake v ponudbi izbranega ponudnika (ki jo je bil sicer upravičen odpraviti) ni odpravil na ustrezen način in v celoti, saj ponudba izbranega ponudnika v zvezi z nepredvidenimi deli še vedno vsebuje napako, do katere je izvirno prišlo zaradi nepravilne vnaprej določene matematične operacije s strani naročnika.

Vir: Dkom.si: 018-055/2017-7

Objavljeno: 2. 11. 2017 - Petra Ferk

Objavljeno: 31. 10. 2017 - Branko Kašnik

Državna revizijska komisija je v odločitvi št. 018-189/2017-6 odločala o vprašanju, ali lahko naročnik izloči ponudnika, kateremu je v predhodnem javnem naročilu obračunal pogodbeno kazen zaradi zamud pri dobavi. Državna revizijska komisija je odločila, da naročnik ni ustrezno obrazložil nastanek negativnih posledic za naročnika in izločitev ponudba razveljavila.

Obrazložitev DKOM:

Čeprav se je treba nedvomno strinjati z navedbami naročnika o tem, da bi lahko imela nepravočasna dobava zelo hude posledice za varnost prometa, pa je treba ugotoviti, da naročnik v tem delu le splošno, pavšalno in hipotetično navaja, do kakšnih negativnih posledic bi lahko prišlo. Prekoračitev dobavnega roka je sicer pogodbena kršitev, vendar vsaka prekoračitev za stranko pogodbe, ki pričakuje dobavo, nima enakih posledic. Naročnik z ničemer ni niti zatrjeval niti dokazal, do kakšnih konkretnih negativnih posledic je prišlo zaradi šestih nepravočasnih dobav, zaradi katerih je vlagatelju obračunal pogodbene kazni. Z drugimi besedami – naročnik ni izkazal, da je posamezna dobava, ki je bila izvedena izven pogodbeno dogovorjenih rokov, povzročila konkretno nevarnost (ker npr. naročnik zaradi zamude pri dobavi določenega odseka ceste ni mogel označiti s signalizacijo, ki pa je bila nujno potrebna za varnost cestnega prometa), ali da so tudi dejansko nastale negativne posledice, kot npr. daljši zastoji, prometne nesreče, zmanjšanje prometne varnosti itd. Naročnik je očitno sprejel tudi dobave, ki so bile izvedene z nekajdnevno zamudo, na podlagi česar je pridobil zahtevano.

Vir: DKOM.si (018-189/2017-6)