IZBERI TEMO

Nov ZSPDSLS-1

Objavljeno: 23. 2. 2018 - Petra Ferk

V Uradnem listu št. 11/2018 z dne 23.2.2018 je bil objavljen nov Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1).

ZSPDSLS-1  ureja ravnanje s stvarnim premoženjem Republike Slovenije in s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti ter ureja evidence nepremičnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnost.

Z dnem uveljavitve ZSPDSLS-1 se preneha uporabljati Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13, 10/14 in 58/16), ki se uporablja do uveljavitve uredbe, izdane na podlagi  ZSPDSLS-1, v kolikor ni z njim v nasprotju.

ZSPDSLS-1 začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Računsko sodišče: Neuspešni pri uvajanju JZP

Objavljeno: 22. 2. 2018 - Petra Ferk

Računsko sodišče je dne 21. februarja 2018  objavilo Poročilo o reviziji uspešnosti doseganja ciljev uvedbe javno-zasebnega partnerstva v Republiki Sloveniji v obdobju od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2016. Za revidiranca sta bila določena Vlada Republike Slovenije (Vlada) in Ministrstvo za finance (MF).

Računsko sodišče je izreklo mnenje, da v obdobju, na katero se nanaša revizija, vlada in ministrstvo nista bila uspešna pri doseganju ciljev uvedbe javno-zasebnega partnerstva. Zato Računsko sodišče predlaga popravljalne ukrepe.

Računsko sodišče ugotavlja, da Vlada in MF nista vzpostavila vseh pogojev za razvoj javno-zasebnega partnerstva. Pravni okvir je imel številne pomanjkljivosti. Zakon o javno-zasebnem partnerstvu ne določa jasno in nedvoumno pojma javno-zasebnega partnerstva, ne ureja ustrezno prenosa tveganja, načina poročanja, načina zbiranja podatkov, nadzora, sankcij za kršitve in podobno, je v danes objavljenem revizijskem poročilu nanizalo računsko sodišče. Nadalje Računsko sodišče ugotavlja, da sta revidiranca številne pomanjkljivosti zakona o javno-zasebnem partnerstvu zaznala že kmalu po njegovi uveljavitvi, kljub temu pa v desetletju, ki je sledilo, nista pripravila in predlagala potrebnih sprememb.

Vlada ni vzpostavila ustrezne organizacijske podpore, saj ni zagotovila delovanja sveta vlade za javno-zasebno partnerstvo ali pa ga ukinila. Poleg tega ni sprejela strategije in ciljev na tem področju in jih ni določila niti v drugih strateških dokumentih.

MF je sprva vzpostavilo organizacijsko enoto za razvoj in podporo na področju javno-zasebnega partnerstva, vendar pa se je ta enota postopoma manjšala in večinoma niti ni bila delujoča. Tako ni bilo ustreznih analiz o evidentiranih izvedenih projektih, postopkovnih priročnikov, smernic in standardov.

Od uveljavitve zakona o javno-zasebnem partnerstvu je bil na državni ravni izveden le en infrastrukturni projekt javno-zasebnega partnerstva, ministrstvo ali vlada pa nista analizirala vzrokov za nezanimanje za javno-zasebno partnerstvo pri javnih in zasebnih partnerjih, predvsem na državni ravni.

Ministrstvo je za področje javno-zasebnega partnerstva določilo cilje le v strategiji ministrstva za finance za obdobje 2009-2012, vendar pa tudi ti cilji niso bili trajnostno naravnani, določljivi, merljivi, realni in časovno opredeljeni.

Vlada in ministrstvo tudi nista vzpostavila ustreznega načina spremljanja doseganja ciljev; ministrstvo o (ne)doseganju ciljev ni seznanjalo vlade, vlada pa ne DZ.

Računsko sodišče je od vlade in ministrstva zahtevalo predložitev odzivnih poročil, v katerih morata izkazati popravljalne ukrepe, ter podalo več priporočil za izboljšanje stanja.

Vir: Poročilo računskega sodišča

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


ELEKTRONSKO JAVNO NAROČANJE

Objavljeno: 13. 2. 2018 - Branko Kašnik

S 1. 4. 2018 se bo začel uporabljati prvi odstavek 37. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-3, Uradni list RS, št. 91/15), ki določa, da se za vsakršno sporočanje in izmenjavo informacij na podlagi ZJN-3, zlasti elektronsko oddajo ponudb, v skladu z zahtevami tega člena uporabljajo elektronska komunikacijska sredstva. Orodja in naprave, ki se uporabijo za elektronsko komuniciranje, in njihove tehnične lastnosti, morajo biti nediskriminatorni, splošno dostopni in interoperabilni z izdelki informacijsko-komunikacijske tehnologije v splošni rabi ter gospodarskim subjektom ne smejo omejevati dostopa do postopka javnega naročanja. Tako bo s 1. aprilom 2018 elektronsko javno naročanje postalo obvezno v vseh fazah naročanja, kar bo omogočalo doseganje večje učinkovitosti, povečalo transparentnost ter zmanjšalo administrativne ovire v postopkih javnega naročanja.

Vir: DJNovice, februar 2018

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


19. KONFERENCA “DNEVI JAVNIH NAROČIL”

Objavljeno: - Branko Kašnik

Vabljeni na že tradicionalno, 19. konferenco »Dnevi javnih naročil«, tokrat z naslovom »Predlog praktičnih rešitev v zvezi z novostmi pri javnem naročanju«, ki bo potekala 12. in 13. aprila 2018 v Hotelu Slovenija v Portorožu. Naše stranke imajo pri plačilu kotizacije 10% popust, v kolikor dodajo na prijavnico navedbo »stranka IJZP«. Ostale informacije o dogodku so dostopne na tej povezavi. 

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


DKOM: Odgovorni vodja del in nominacija podizvajalca

Objavljeno: 9. 1. 2018 - Branko Kašnik

Državna revizijska komisija je v zadevi št. 018-232/2017-5 presojala ali mora biti subjekt, ki določen kader zagotavlja, v ponudbi imenovan kot podizvajalec. Državna revizijska komisija je odločila, da ponudnik odgovornega vodje del ne more zagotavljati zgolj z uporabo zmogljivosti drugih gospodarskih subjektov na podlagi 81. člena ZJN-3, ampak da mora biti subjekt, ki odgovornega vodjo del zagotavlja, v ponudbi obvezno imenovan kot podizvajalec ali partner.

 

Državna revizijska komisija je pri tem navedla:

Gospodarski subjekt torej lahko naročnikove zahteve glede izobrazbe in strokovne usposobljenosti nominiranih kadrov izkaže z uporabo zmogljivosti drugih subjektov, vendar pa morajo ti drugi subjekti pri izvedbi javnega naročila izvesti gradnje ali storitve, za katere so bile zahtevane te zmogljivosti. To pomeni, da morajo biti ti drugi subjekti vključeni v ponudbo in sodelovati pri izvedbi naročila. Pri izvedbi javnega naročila sodeluje ponudnik oz. skupina ponudnikov ter podizvajalec (le ta namreč za ponudnika dobavlja blago ali izvaja storitev oz. gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila, prim. prvi odstavek 94. člena ZJN-3). Zato mora subjekt, katerega zmogljivost se uporablja glede pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo, v ponudbi nastopati kot skupni partner ali kot podizvajalec.

 

Pri tem je Državna revizijska komisija poudarila, da za takšno odločitev ni pomembno, ali ponudnik zagotavlja osebo neposredno, tj. s sklenjeno pogodbo neposredno z določeno osebo ali posredno, tj. s pogodbo z njenim delodajalcem:

Kot že navedeno, izbrani ponudnik glede pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo uporablja zmogljivost drugega subjekta. Izbrani ponudnik namreč z imenovanim odgovornim vodjo posameznih del za gradbena dela – premostitveni objekti (ki je zaposlen pri delodajalcu Y) in njegovo izobrazbo ter njegovo strokovno usposobljenostjo izkazuje pogoje v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo. Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala, ali izbrani ponudnik za izkazovanje pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo uporablja zmogljivost delodajalca Y ali pa uporablja zmogljivost fizične osebe, to je imenovanega odgovornega vodje posameznih del za gradbena dela – premostitveni objekti. Navedeno namreč na odločitev v predmetnem postopku ne bi vplivalo, saj pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da izbrani ponudnik ni niti delodajalca Y niti fizične osebe, ki je imenovana na funkcijo odgovorni vodja posameznih del za gradbena dela – premostitveni objekti, vključil v ponudbo kot skupnega partnerja ali kot podizvajalca, niti zanju ni predložil ESPD obrazca, naročnik pa, kot je to razvidno iz spisovne dokumentacije, ni preveril ali delodajalec Y oz. fizična oseba, ki je imenovana za odgovornega vodjo posameznih del za gradbena dela – premostitveni objekti, izpolnjuje zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

 

Vir: http://www.dkom.si/odlocitve_DKOM/2017121315472007/

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


DKOM zavrnila očitke o neobičajno nizki ponudbi

Objavljeno: 29. 12. 2017 - Branko Kašnik

Državna revizijska komisija je v zadevi št. 018-228/2017-8 obravnavala očitek vlagatelja, da izbrani ponudnik s ponujeno ceno ne pokriva niti obveznosti plačila minimalne plače delavcem.

 

Pri tem je Državna revizijska komisija odločila, da tudi na podlagi ugotovitve, da ponujena cena ne kriva stroškov minimalne plače, še ni mogoče zaključiti, da bo do kršitev v fazi izvajanja pogodbe prišlo:

 

“Drugače povedano, tudi na podlagi ugotovitve, da s ponudbeno ceno izbrani ponudnik ne pokriva v celoti vseh svojih stroškov (zlasti z zaposlenimi), še ni mogoče zaključiti, da bo izbrani ponudnik kršil delovnopravne obveznosti in ne izplačeval vsaj zakonsko določene minimalne plače osebju, ki bo v delu svojih delovnih obveznosti angažirano pri izvedbi predmetnega javnega naročila. Do kršitev določb zakona, ki ureja minimalno plačo, lahko pride šele v pogodbeni fazi izvajanja javnega naročila, torej po pravnomočnem zaključku postopka oddaje javnega naročila. Upoštevanje zakonskih določb v zvezi z minimalno plačo je namreč s strani ponudnika obvezujoče v razmerju do njegovih zaposlenih, ne pa tudi v razmerju do naročnika pri oblikovanju ponudbene cene (razen, če je to naročnikova izrecna zahteva v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila).”

 

Vir: http://www.dkom.si/odlocitve_DKOM/2017121315515883/

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Višje mejne vrednosti

Objavljeno: - Branko Kašnik

Evropska komisija je objavila delegirane uredbe, s katerimi je spremenila obstoječe direktive o javnem naročanju v delu mejnih vrednosti.

 

Mejne vrednosti brez DDV se tako spremenijo:

– iz 135.000 EUR na 144.000 EUR (blago in storitve, ki jih naročajo državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti)

– iz 209.000 EUR na 221.000 EUR (blago in storitve, ki jih naročajo drugi naročniki)

– iz 5.225.000 EUR na 5.548.000 EUR (gradnje)

– iz 418.000 EUR na 443.000 EUR (blago in storitve, ki jih naročajo naročniki na infrastrukturnem področju)

 

Nove mejne vrednosti se uporabljajo od 1. 1. 2018 dalje.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Sprejet predlog zakona o koncesijah

Objavljeno: 21. 12. 2017 - Petra Ferk

Vlada je 21. decembra 2017 sprejela predlog zakona o postopkih za podeljevanje koncesij, s katerim to področje ureja celostno. Ker so bili postopki doslej v veliki meri urejeni v zakonu o javno-zasebnem partnerstvu, je vlada sprejela nov predlog tega zakona, iz katerega je to vsebino izvzela, v njem pa pustila ureditev glede infrastrukturnih projektov.

Z zakonom o podeljevanju koncesij bo Slovenija v svoj pravni red prenesla Direktivo 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb, s čimer Slovenija zamuja že več kot eno leto. Zato je Evropska komisija sklenila pred kratkim proti Sloveniji sprožiti postopek na Sodišču EU.

Predlog zakona določa pravila glede postopkov podeljevanja koncesij za gradnje in koncesij za storitve. Ta se nanašajo na sporočanje, vrste, oblike in način objave obvestil, roke, način ugotavljanja sposobnosti gospodarskih subjektov, ki kandidirajo za koncesionarja, način izbire, sprejem odločitve ter obveščanje ponudnikov, kakor so sporočili iz vlade za STA.

V predlogu je določeno, da je koncedent lahko zgolj država ali samoupravna lokalna skupnost, kot to določa zakon, ki ureja gospodarske javne službe. Podelitev koncesije se praviloma lahko podeli na podlagi predhodno izvedenega konkurenčnega postopka, izjemoma z neposredno sklenitvijo koncesijske pogodbe, če bo koncesionar izpolnjeval v zakonu predpisane pogoje.

Trajanje koncesije je omejeno, določi pa ga koncedent glede na zahtevane gradnje oz. storitve. Koncesije, daljše od pet let, lahko trajajo tako dolgo, da se ne preseže obdobja, v katerem koncesionar upravičeno pričakuje povrnitev vseh naložb ob upoštevanju primernega dobička.

Predvideno je objavljanje obvestil v zvezi s koncesijami na portalu javnih naročil, nad določeno vrednostjo pa tudi v uradnem listu EU.

Pred začetkom postopka za izbiro koncesionarja bo moral koncedent opraviti določena pripravljalna dejanja, med drugim imenovati strokovno komisijo ter določiti obseg njenih nalog, izdelati študijo upravičenosti podelitve koncesije in oceniti vrednost koncesije.

Z zakonom se bo tudi natančno določilo postopek podelitve koncesije. Ta se bo začel s sprejemom koncesijskega akta v obliki uredbe vlade oz. odloka predstavniškega organa občine, s katerim se bo določilo dejavnosti, ki so predmet koncesije, kot tudi način njene podelitve, območje izvajanja, trajanje, vire financiranja, nadzor in vse druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje koncesije.

Predpisana je tudi vsebina odločbe, s katero naročnik sprejme odločitev o izbiri koncesionarja ter jo mora poslati vsem ponudnikom. Pri tem bo lahko že sprejeto odločitev o podelitvi koncesije naknadno spremenil. S tem se zagotavlja odpravljanje napak na zgodnji stopnji, na ta način pa tudi racionalizacija postopka podelitve koncesije in zagotavlja večja pravna varnost, piše v predlogu zakona, ki je objavljen na spletnih straneh vlade.

Pravno varstvo se v predlogu zakona zagotavlja preko upravnega spora, ki mora potekati hitro, upravno sodišče pa mora o upravnem sporu odločati absolutno prednostno.

Vir: STA

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Postopek skupnega naročila zdravil za vse bolnišnice

Objavljeno: 13. 12. 2017 - Petra Ferk

Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo izvaja postopek skupnega javnega naročanja zdravil za vse slovenske bolnišnice.

V juliju 2017 so bili  sklenjeni krovni okvirni sporazumi z 13-timi dobavitelji. Septembra 2017, ko naj bi bolnišnice za dobavo zdravil z dobavitelji podpisale neposredne okvirne sporazume, je bilo ugotovljeno, da so v vmesnem času bolnišnice dosegle ugodnejše cene od cen iz skupnega javnega naročanja. Zato se je, za zagotovitev aktualnih najnižjih cen, takoj pristopilo k odpiranju konkurence. Javno odpiranje ponudb je potekalo 12. 12. 2017. Pravočasno so prispele ponudbe trinajstih ponudnikov. Predvidene količine zdravil po posameznih sklopih so določene na podlagi količin, ki so jih v mesecu novembru 2017 sporočile posamezne bolnišnice, za potrebe v šestmesečnem obdobju.

Trenutno poteka pregled in analiza vseh ponudb. V januarju 2018 bo sprejeta odločitev o izbiri najugodnejših ponudnikov, s katerimi bodo bolnišnice sklenile neposredne okvirne sporazume za dobavo zdravil.

Vir: Ministrstvo za zdravje

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Pred SEU zaradi neprenosa Direktive o koncesijah

Objavljeno: 7. 12. 2017 - Petra Ferk

Evropska komisija je proti Sloveniji, Avstriji, Luksemburgu in Španiji začela postopek pred Sodiščem EU, ker te države niso sporočile ukrepov za prenos pravil EU o javnih naročilih in koncesijah v nacionalno pravo. Štiri države članice še vedno niso priglasile prenosa naslednjih vseh zakonodajnih aktov iz paketa zakonodaje o javnem naročanju iz leta 2014, pri čemer Slovenija ni prenesla Direktive 2014/23/EU.

Komisija bo Sodišču predlagala, naj glede na zadevno direktivo naloži plačilo dnevne denarne kazni, ki za Slovenijo znaša 8.992,32 evrov, in sicer od dne sodbe, dokler te direktive ne bodo v celoti uveljavljene in začele veljati v nacionalnem pravu.

Če država članica ne prenese direktive EU v svojo nacionalno zakonodajo do določenega roka, lahko v praksi v skladu s členom 260(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) Komisija pred Sodiščem EU zahteva, da se zadevni državi naloži finančna kazen. Pri določitvi teh kazni se upošteva: resnost kršitve, trajanje kršitve in odvračilni učinek, ki se odraža v plačilni zmožnosti zadevne države članice.

Vse države članice so morale o prenosu najnovejših pravil o javnem naročanju Komisijo obvestiti do 18. aprila 2016. Komisija je 21 državam članicam, ki do takrat še niso prenesla teh pravil, maja 2016 poslala uradni opomin, 15 od njih pa decembra 2016 še obrazloženo mnenje.

Tri direktive o javnem naročaju in koncesijah (Direktive 2014/23/EU2014/24/EU in 2014/25/EU) so spremenile način, na katerega države članice in javni organi porabijo velik del dveh trilijonov evrov, ki se vsako leto porabita za javna naročila. S pravili o javnem naročanju iz leta 2014 je javno naročanje v Evropi postalo učinkovitejše in bolj pregledno. Z njimi se spodbuja uporaba elektronskih postopkov, sodelovanje malih in srednjih podjetij v postopkih oddaje javnih naročil se je olajšalo in pocenilo, uprave pa pri nakupu blaga in storitev lažje dosegajo okoljske, družbene in inovacijske cilje.

 

Vir: Sporočilo za javnost IP/17/4771

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


DKOM odločala o nasprotju interesov

Objavljeno: 29. 11. 2017 - Branko Kašnik

Državna revizijska komisija je v odločitvi št. 018-208/2017-8 presojala očitek vlagatelja, da je treba odločitev o oddaji javnega naročila razveljaviti, ker naročnik pred oddajo ni obvestil vseh oseb o tem, komu se naročilo oddaja in posledično ni preveril obstoja nasprotja interesov, katerega je zatrjeval vlagatelj.

Državna revizijska komisija je vlagatelju pritrdila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila med drugim z naslednjo obrazložitvijo:

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ravnal v skladu z 91. in 65. členom ZJN-3, ko kljub temu, da je bil seznanjen s povezavo med pripravljavcem projektne naloge in partnerjem v ponudbi izbranega ponudnika, ni izpolnil notifikacijske dolžnosti iz drugega odstavka 91. člena ZJN-3 in ni pridobil konkretnih informacij o vplivu ugotovljene povezave na položaj posameznih ponudnikov, posledično pa tudi ni sprejel ukrepov, da bi preveril, odkril in odpravil nasprotja interesov. Šele ko bo naročnik izvedel ravnanja, ki jih določa 91. člen ZJN-3 in bo na tej podlagi od oseb, ki so sodelovale pri pripravi razpisne dokumentacije, pridobil konkretne informacije o tem, ali je prišlo do neenakopravne obravnave oz. izkrivljanja konkurence, bo lahko presodil, katere ukrepe bo moral sprejeti oz. ali obstajajo celo okoliščine, ki narekujejo izključitev ponudbe izbranega ponudnika.

Podrobna obrazložitev izhaja iz naslednjega izseka odločitve:

Določba 91. člena ZJN-3 se nanaša na splošne položaje, ko so osebe, ki sodelujejo pri pripravi razpisne dokumentacije ali odločajo v postopku javnega naročanja, neposredno ali posredno povezane z izbranim ponudnikom in lahko ta povezava oz. z njo povezani interesi vplivajo na objektivno in nepristransko opravljanje nalog. 65. člen ZJN-3 pa se nanaša na specifične položaje, kadar so ponudniki, ki predložijo ponudbo v določenem postopku javnega naročila, ali z njimi povezane družbe, predhodno sodelovale z naročnikom pri pripravi postopka javnega naročanja. Prvi odstavek 65. člena ZJN-3 določa, da mora naročnik v primeru, kadar je kandidat, ponudnik ali podjetje, povezano s kandidatom ali ponudnikom, svetovalo naročniku pri predhodnem preverjanju trga ali pa je bilo kako drugače vključeno v pripravo postopka javnega naročanja, sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se zaradi sodelovanja določenega kandidata ali ponudnika ne izkrivlja konkurenca. Da bi lahko pridobil podatke o tem, s katerimi družbami je povezan ponudnik, kateremu naročnik namerava dodeliti naročilo, šesti odstavek 91. člena ZJN-3 določa, da mora izbrani ponudnik v roku osmih dni od prejema naročnikovega poziva posredovati podatke o svojih ustanoviteljih, družbenikih, delničarjih, komanditistih ali drugih lastnikih in podatke o lastniških deležih navedenih oseb ter podatke o gospodarskih subjektih, za katere se glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, šteje, da so z njim povezane družbe. Ukrepi, katerih sprejetje zahteva prvi odstavek 65. člena ZJN-3, v skladu z drugim odstavkom 65. člena ZJN-3 vključujejo sporočanje določenih informacij, izmenjanih v okviru ali na podlagi sodelovanja kandidata ali ponudnika pri pripravi postopka javnega naročanja, drugim kandidatom in ponudnikom, ter določitev ustreznih rokov za prejem ponudb. Ob tem ZJN-3 določa, da naročnik iz postopka javnega naročanja izloči določenega kandidata ali ponudnika le, če ni mogoče drugače zagotoviti spoštovanje načela enakopravne obravnave ponudnikov. Pred morebitno izločitvijo mora naročnik ponudniku omogočiti, da dokaže, da njegovo sodelovanje v pripravi postopka javnega naročanja ne more izkrivljati konkurence. Tretji odstavek 65. člena od naročnika zahteva, da sprejete ukrepe dokumentira v posameznem poročilu iz 105. člena ZJN-3.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Računska napaka in nepredvidena dela

Objavljeno: 23. 11. 2017 - Branko Kašnik

Na inštitutu smo prejeli vprašanje, ali upoštevajoč aktualno prakso Državne revizijske komisije naročnik lahko pozove ponudnika na odpravo računske napake, kadar je excelova datoteka s popisi del vsebovala napačno formulo.

Iz odločitve Državne revizijske komisije št. 018-055/2017-7 izhaja pritrdilno stališče Državne revizijske komisije, ki pa navaja, da je pogoj za spremembo postavke nepredvidenih del v tem, da mora napaka izvirati iz nepravilne matematične operacije, ki izvira že iz naročnikove dokumentacije:

Ob upoštevanju, da je bil ponudbeni predračun oblikovan na način, da so bila nepredvidena dela ovrednotena v deležu 15 % od seštevka vrednosti postavk rekapitulacije v predračunu, bi moral naročnik ob odpravi računske napake skladno s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3 ob pisnem soglasju izbranega ponudnika za popravek tega dela ponudbenega predračuna in ob upoštevanju cen na enoto ter količine postavke 1.13. popraviti tudi vrednost nepredvidenih del tako, da bi ustrezala deležu 15 % od predvidene osnove (posledično pa tudi skupno vrednost ponudbe z in brez DDV v ustrezajočem znesku). Šele z odpravo napake na tak način (v kolikor bi seveda prizadeti ponudnik za to dal ustrezno soglasje) bi naročnik zagotovil, da tak ponudnik ne bi trpel posledic napak v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

V posledici vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik napake v ponudbi izbranega ponudnika (ki jo je bil sicer upravičen odpraviti) ni odpravil na ustrezen način in v celoti, saj ponudba izbranega ponudnika v zvezi z nepredvidenimi deli še vedno vsebuje napako, do katere je izvirno prišlo zaradi nepravilne vnaprej določene matematične operacije s strani naročnika.

Vir: Dkom.si: 018-055/2017-7

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Uveden umetniški delež v javnih investicijskih projektih za zavezance po ZJN-3

Objavljeno: 2. 11. 2017 - Petra Ferk

Z novelo Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-G) objavljeno v Uradnem listu št. 61/2017 z dne 2.11.2017 je bil uveden umetniški delež v javnih investicijskih projektih. Gre za ukrep, s katerim se izvaja obveznost javnih investitorjev, da del sredstev, namenjenih za gradnjo ali obnovo objektov v javni lasti, namenijo za opremo teh objektov ali njihove okolice z umetniškimi deli. Namen izvajanja ukrepa je opremiti in s tem obogatiti javne prostore z umetniškimi deli.
Ukrep umetniškega deleža v javnih investicijskih projektih izvajajo investitorji, ki so zavezanci za javno naročanje po zakonu, ki ureja javno naročanje (v nadaljnjem besedilu: investitorji), razen organov lokalnih skupnosti in oseb javnega prava, katerih ustanovitelji so lokalne skupnosti, za katere ukrep velja kot priporočilo.
Po tem ukrepu bodo investitorji ob obnovi ali gradnji javne investicije na ravni države manjši del investiranega zneska namenili likovni umetnosti. Glede na ZUJIK-G bodo investitorji namenili odstotek sredstev za umetnost, če bo investicija vredna do deset milijonov, oziroma 1,25 odstotka, če bo šlo za investicijo nad deset milijonov evrov. Pri tem so izvzete investicije v javno gospodarsko infrastrukturo, kot so železnice ali ceste.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


DKOM odločala o izločitvi ponudbe zaradi unovčitve pogodbene kazni

Objavljeno: 31. 10. 2017 - Branko Kašnik

Državna revizijska komisija je v odločitvi št. 018-189/2017-6 odločala o vprašanju, ali lahko naročnik izloči ponudnika, kateremu je v predhodnem javnem naročilu obračunal pogodbeno kazen zaradi zamud pri dobavi. Državna revizijska komisija je odločila, da naročnik ni ustrezno obrazložil nastanek negativnih posledic za naročnika in izločitev ponudba razveljavila.

Obrazložitev DKOM:

Čeprav se je treba nedvomno strinjati z navedbami naročnika o tem, da bi lahko imela nepravočasna dobava zelo hude posledice za varnost prometa, pa je treba ugotoviti, da naročnik v tem delu le splošno, pavšalno in hipotetično navaja, do kakšnih negativnih posledic bi lahko prišlo. Prekoračitev dobavnega roka je sicer pogodbena kršitev, vendar vsaka prekoračitev za stranko pogodbe, ki pričakuje dobavo, nima enakih posledic. Naročnik z ničemer ni niti zatrjeval niti dokazal, do kakšnih konkretnih negativnih posledic je prišlo zaradi šestih nepravočasnih dobav, zaradi katerih je vlagatelju obračunal pogodbene kazni. Z drugimi besedami – naročnik ni izkazal, da je posamezna dobava, ki je bila izvedena izven pogodbeno dogovorjenih rokov, povzročila konkretno nevarnost (ker npr. naročnik zaradi zamude pri dobavi določenega odseka ceste ni mogel označiti s signalizacijo, ki pa je bila nujno potrebna za varnost cestnega prometa), ali da so tudi dejansko nastale negativne posledice, kot npr. daljši zastoji, prometne nesreče, zmanjšanje prometne varnosti itd. Naročnik je očitno sprejel tudi dobave, ki so bile izvedene z nekajdnevno zamudo, na podlagi česar je pridobil zahtevano.

Vir: DKOM.si (018-189/2017-6)

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


DKOM: Naročnik ne more pooblastiti tretje osebe za odločanje o zahtevku za revizijo

Objavljeno: - Branko Kašnik

Državna revizijska komisija je v odločitvi št. 018-205/2017-4 odločala o vprašanju, ali lahko naročnik za presojo utemeljenosti zahtevka za revizijo pooblasti odvetnika oz. odvetnico.

Državna revizijska komisija je odločila, da je odločanje o zahtevku za revizijo treba šteti kot redno delo naročnika, povezano z izvrševanjem pristojnosti v zvezi z vloženim zahtevkom za revizijo, oziroma kot opravila, ki jih je naročnik dolžan opraviti že na podlagi samega zakona. Državna revizijska komisije še navaja, da iz določil ZPVPJN izhaja, da ima naročnik v predrevizijskem postopku položaj organa pravnega varstva, ki odloča o zahtevku za revizijo (in sicer ga lahko bodisi zavrže bodisi zavrne bodisi mu ugodi in deloma ali v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila). Pri odločanju o zahtevku za revizijo naročnik torej nastopa na podlagi zakonsko podeljenega pooblastila za odločanje o zahtevku za revizijo, to je za odločanje o pravici vlagatelja do zagotovitve pravnega varstva v postopku oddaje javnega naročila, in ne kot enakopravna pogodbena stranka. Naročnik tako sprva (v predrevizijskem postopku) nastopa v vlogi nosilca zakonskega pooblastila, ki odloča o pravici vlagatelja, položaj stranke pa pridobi v postopku pred drugostopenjskim organom – to je v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo. Ob upoštevanju opisanega naročnikovega položaja bi lahko možnost prenosa zakonskega pooblastila za odločanje v postopku pravnega varstva (in za opravo vseh drugih z zakonom določenih opravil) na tretjo osebo določil le zakon, česar pa niti ZPVPJN niti kakšen drug zakon ne predvideva.

Vir: DKOM.si (018-2015/2017-4)

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Sporočilo Komisije za učinkovito in trajnostno javno naročanje

Objavljeno: 3. 10. 2017 - Petra Ferk

Evropska komisija je 3. oktobra 2017 objavila Sporočilo z naslovom “Uspešno izvajanje javnega naročanja v Evropi in za njo”, COM(2017) 572 final, ki je bilo sprejeto z namenom okrepitve enotnega trga in v okviru nenehnih prizadevanj za spodbujanje naložb v EU. Pobuda poziva k izvajanju javnega naročanja na bolj učinkovit in trajnosten način, pri katerem bi se v celoti izkoristile digitalne tehnologije ter tako poenostavili in pospešili postopki.

Pobuda obravnava štiri glavna področja:

  • Opredelitev prednostnih področij za izboljšanje – države članice se spodbuja, naj razvijejo strateški pristop k politikam javnega naročanja, pri čemer bi se morale osredotočiti na šest prednostnih nalog: večja uporaba inovativnih, zelenih in socialnih meril pri oddaji javnih naročil; profesionalizacija javnih kupcev; izboljšanje dostopa malih in srednjih podjetij do trgov javnega naročanja v EU in družb EU v tretjih državah; povečanje preglednosti, celovitosti in kakovosti podatkov o javnem naročanju; digitalizacija postopkov javnega naročanja in več sodelovanja med javnimi kupci po vsej EU.
  • Prostovoljno predhodno ocenjevanje večjih infrastrukturnih projektov – pri zahtevnih projektih lahko pride do težav že čisto na začetku, če vodje projektov niso v celoti seznanjeni z zapletenimi pravili, ki veljajo za obsežna javna naročila. Komisija bo ustanovila službo za pomoč uporabnikom, ki bo lahko v zgodnji fazi odgovarjala na posebna vprašanja v zvezi s projekti z ocenjeno vrednostjo nad 250 milijonov evrov. V zvezi s projekti, ki so za zadevno državo članico zelo pomembni, oziroma katerih skupna ocenjena vrednost presega 500 milijonov evrov, lahko zadevni organi Komisijo zaprosijo, da preveri, če je celoten načrt javnega naročanja skladen z zakonodajo EU na tem področju, s čimer bi se bistveno zmanjšala negotovost ter tveganje, da pride do zamud in pravnih izzivov. Mehanizem je prostovoljen, mnenje Komisije ni zavezujoče in informacije se bodo obravnavale v skladu s strogimi zahtevami glede zaupnosti.
  • Priporočilo o profesionalizaciji javnih kupcev – Komisija državam članicam priporoča, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bi se zagotovilo, da imajo javni kupci poslovne spretnosti in znanja ter tehnično in postopkovno znanje, potrebne za spoštovanje pravil, ter da davkoplačevalci za svoj denar dobijo najboljše blago in storitve. Komisija bo spodbujala izmenjavo dobrih praks in inovativnih pristopov.
  • Posvetovanje o spodbujanju inovacij v okviru javnega naročanja – Komisija danes začenja ciljno usmerjeno posvetovanje, da bi zbrala povratne informacije deležnikov o tem, kako spodbuditi inovacije v okviru javnega naročanja blaga in storitev. Javno naročanje na področju inovacij lahko zadeva izide inovacij kot tudi inovativne načine kupovanja. Posvetovanje bo trajalo do 31. decembra in bo osnova za prihodnje smernice za javne organe, obravnavalo pa bo vprašanja, kot so določitev strategije, organizacija podpore za javno naročanje na področju inovacij ali uporaba inovacijam prijaznih instrumentov javnega naročanja.

EU si izjemno prizadeva za spodbuditev gospodarstva in sprostitev naložb, zlasti prek naložbenega načrta za Evropo in pozitivne fiskalne naravnanosti v okviru evropskega semestra. Te politike morajo biti podprte s strukturnimi reformami za spodbujanje inovacij in rasti. Zato se je nujno treba osredotočiti na izboljšanje delovanja enotnega trga in odpravo ovir za naložbe tako na nacionalni kot tudi na evropski ravni. Velik del javnih naložb v naše gospodarstvo se porabi z javnimi naročili: 2 bilijona evrov letno, kar predstavlja 14 % BDP EU. Zagotovitev, da se ta denar davkoplačevalcev porabi uspešno in učinkovito, je v splošnem evropskem interesu.

Direktive EU o javnem naročanju iz leta 2014 zahtevajo, da se za vsa javna naročila nad določenim pragom objavi povabilo k oddaji ponudb, pri čemer se upoštevajo načela preglednosti, enake obravnave in nediskriminacije. Namesto najnižje cene organe spodbujajo k vključevanju kvalitativnih meril, zahtevanju inovativnih, energijsko učinkovitih rešitev ali vztrajanju pri trajnostnih in socialno vključujočih pristopih.

Komisija navaja, da še naprej pozorno spremlja prenos zakonodaje EU o javnem naročanju v nacionalno pravo ter javnim organom pomaga pri razumevanju in popolnem izkoriščanju možnosti javnega naročanja. Obenem bo še naprej spodbujala države članice, naj v celoti izkoristijo možnosti, ki jih ponujajo nova pravila o javnem naročanju.

Vir: Sporočilo za javnost IP/17/3543

 

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Eurostatovo navodilo za projekte energetskega pogodbeništva

Objavljeno: 23. 9. 2017 - Petra Ferk

Dne 19. septembra 2017 je biloobjavljeno Eurostatovo navodilo za knjigovodenje projektov energetskega pogodbeništva (Eurostat Guidance Note: THE RECORDING OF ENERGY PERFORMANCE CONTRACTS IN GOVERNMENT ACCOUNTS), ki določa, da projekti energetskega pogodbeništva ne štejejo v javni dolg, v kolikor so tveganja in donosi v projektu v pretežnem delu preneseni na zasebnega partnerja.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Mednarodna konferenca Speed-uPPP 2017

Objavljeno: 10. 9. 2017 - Petra Ferk

Vabimo vas na Mednarodno konferenco s področja javno-zasebnih partnerstev in javnih naročil, ki bo potekala 27. in 28. novembra 2017 v Hotelu Golf na Bledu. S konferenco si prizadevamo narediti pomemben korak naprej pri obravnavi javnih naročil in javno-zasebnih partnerstev s strani političnih odločevalcev, javnih uslužbencev, potencialnih investitorjev, praktikov in končnih uporabnikov v Sloveniji in regiji.

Z nami bodo domači in tuji mednarodno priznani strokovnjaki, ki bodo predstavili praktične primere, ki lahko predstavljajo učinkovite rešitve izzivov s katerimi se soočate ter predstavnikih institucij EU, pri katerih boste lahko neposredno preverili stališča glede odprtih vprašanj povezanih z javnim naročanjem in javno-zasebnimi partnerstvi.

Več informacij in prijave TUKAJ.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Sistem javnega naročanja omogoča dumping

Objavljeno: 18. 8. 2017 - Petra Ferk

Delavska svetovalnica je na tiskovni konferenci 17. avgusta 2017 opozorila, da sistem javnega naročanja v Sloveniji omogoča socialni dumping.

Mnoga javna naročila v Sloveniji omogočajo socialni dumping, zato sistem javnega naročanja potrebuje popravke. Med konkretnimi primeri izpostavljajo razpis za čiščenje prostorov ministrstva za javno upravo, ki ne sledi priporočilom za upoštevanje socialnih in družbenih vidikov.

Kot je pojasnil Goran Lukić iz svetovalnice, je bilo edino merilo razpisa, ki ga je objavilo ministrstvo, cena. Prispele so štiri prijave, razpon cene med najcenejšo in najdražjo ponudbo pa je bil po Lukićevih besedah neobičajno velik.

Pri najugodnejši ponudbi je cena namreč znašala dobrih 194.000 evrov, pri najdražji pa dobrih 379.000 evrov. “Zdaj pa naj nekdo razloži, kako lahko za storitev, ki je tako predvidljiva, kot je čiščenje – prostori se ne spreminjajo iz dneva v dan – razpon ponudb tako velik,” je poudaril Lukić.

Ocenjuje, da najcenejši ponudnik stroške znižuje z izkoriščanjem delovne sile, ki prejemajo minimalno plačilo in delo opravljajo v čezmernem obsegu.

Na drugi strani je izpostavil Slovensko narodno gledališče (SNG) Drama Ljubljana, ki je z javnim naročilom želelo pridobiti izvajalca zasebnega varovanja. Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, dostopne prek spletnega portala eNaročanje, so bila merila vrednost ponudbenega predračuna, stopnja fluktuacije v zadnjem letu, povprečna mesečna bruto plača varnostnika-receptorja, certifikat kakovosti in popust za predčasno plačilo.

Ponudniki so po Lukićevih besedah takšnim merilom odločno nasprotovali, češ da denimo stopnja fluktuacije v podjetju ne more vplivati na kakovost opravljenega dela, a so pri SNG vztrajali, da so le upoštevali priporočila za upoštevanje socialnih in družbenih vidikov pri javnem naročanju, ki jih je pripravil direktorat za javno naročanje.

Ta deluje pod okriljem ministrstva za javno upravo in celo v istih prostorih kot ministrstvo, zato je po Lukićevem mnenju paradoksalno, da je ministrstvo izvedlo javno naročilo za čiščenje prostorov direktorata v nasprotju s priporočili, ki jih je pripravil ta direktorat.

“V Delavski svetovalnici ves čas opozarjamo, da je osnova za potencialno izkoriščanje delavcev sama država, ki kot edino merilo v javnih naročilih navaja najnižjo ceno. Na žalost je šlo po tej poti tudi ministrstvo za javno upravo,” je dejal Lukić.

Delavska svetovalnica pristojne tako poziva k popravkom zakona o javnem naročanju. Kot je povedala Laura Orel iz svetovalnice, se med drugim zavzemajo za to, da bi pogodbe za javna naročila vključevale tudi odgovornost naročnika.

Prizadevajo si za razširjeno socialno klavzulo, ki bi vsebovala standarde dela in kjer bi bilo natančno opredeljeno, pod kakšnimi pogoji delajo delavci izvajalca naročila. “Že sam naročnik bi denimo opredelil število delavcev, ki naj bi delali na določeni lokaciji,” je pojasnila Orlova.

Naročnik bi moral po njihovem mnenju med drugim tudi spremljati zagotavljanje pravic iz dela za izvajalčeve delavce, določena bi morala biti bančna garancija za primer kršitve določb socialne klavzule, predvsem pa bi morali določiti odgovornost naročnika za primer kršitve določb iz te klavzule, je še dejala Orlova.

V svetovalnici vse naročnike, ki najemajo zunanje izvajalce, že nekaj časa pozivajo tudi, naj vse njihove delavce neposredno zaposlijo.

Vir: STA

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


DKOM razveljavila referenčni pogoj

Objavljeno: 17. 8. 2017 - Branko Kašnik

Državna revizijska komisija je v odločitvi št. 018-133/2017-4 razveljavila referenčni pogoj, postavljen za preverjanje tehnične sposobnosti ponudnikov, ker je naročnik v njem zahteval, da so bile vse dobave izvedene enemu kupcu. Pri tem gre iz odločitve razbrati, da je k temu prispevalo predvsem dejstvo, da so predmet naročila sukcesivne dobave, ki se bodo izvajale posamično.

 

Besedilo referenčnega pogoja:

»Ponudnik mora v ponudbi izkazati, da je v zadnjih treh (3) letih pred datumom, določenim za oddajo ponudb nepretrgoma za vsaj enega referenčnega naročnika kvalitetno, pravočasno in v skladu s pogodbenimi določili, dobavljal blago (duktilne cevi, pripadajoče fazonske kose in armature – hidranti, zasuni, vgradne garniture, montažno-demontažni kosi, tesnila) enemu kupcu v višini 800.000,00 EUR brez DDV./…/.”

 

Obrazložitev Državne revizijske komisije:

»Takšnih razlogov pa naročnik glede referenčnega pogoja po oceni Državne revizijske komisije ni izkazal v delu, v katerem je določil, da mora ponudnik izkazati, da je blago (duktilne cevi, pripadajoče fazonske kose in armature – hidranti, zasuni, vgradne garniture, montažno-demontažni kosi, tesnila) dobavil enemu kupcu. Naročnik namreč ni pojasnil, zakaj je po njegovem mnenju za dokazovanje sposobnosti pomembno in potrebno, da so ponudniki blago dobavili zgolj enemu kupcu, to pa po oceni Državne revizijske komisije ne izhaja niti iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik ni uspel izkazati opravičljivih razlogov za ugotovitev, da je za izvedbo javnega naročila v konkretnem primeru usposobljen le ponudnik, ki je navedeno blago dobavljal zgolj enemu kupcu.

Predstavljeni zaključek dodatno potrjujejo določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (glej npr. 8. člen vzorca okvirnega sporazuma), iz katerih izhaja, da se bodo dobave vodovodnega materiala v konkretnem primeru izvajale posamično, vsaka zase, na podlagi sprotnih pisnih naročilnic.«

 

 

 

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.

Stran http://pppforum.si uporablja piškotke. Z uporabo strani se strinjate z uporabo piškotkov. Več o piškotkih