IZBERI TEMO

Dopustno omejevanje udeležbe ponudnikov in blaga iz tretjih držav na trgu javnih naročil v Sloveniji in EU oz. kako okrepiti sodelovanje z lokalnimi ponudniki

Objavljeno: 19. 5. 2020 - Boštjan Ferk

… V Sloveniji se vsake toliko časa odpre debata glede dopustnih omejitev udeležbe ponudnikov in blaga iz tretjih držav na trgu javnih naročil v Sloveniji in EU. Navedena debata je še toliko bolj na mestu v času krize, ko se sprejemajo ukrepi za pomoč lokalnemu gospodarstvu. 

Komisija zato v zgoraj citiranih Smernica naročnikom predstavlja pravno dopustne možnosti, ki so skladne z javno-naročniškim okvirjem, ki ga postavlja pravo EU in omogočajo, da se dostop ponudnikom iz tretjih držav dopustno omeji. Pri tem se izpostavljata predvsem institut neobičajno nizke cene in uvajanje strateškega javnega naročanja, ki vključuje ustrezno opredelitev in merjenje kakovosti v postopkih oddaje javnih naročil ter spoštovanje okoljskih, socialnih, delovnopravnih in drugih standardov, ki veljajo v EU.

….

… V času krize, ki jo živimo je pomen lokalnih dobaviteljev, lokalnih ponudnikov in kratkih dobavnih verig, še toliko pomembnejši, zato je tudi področje javnega naročanja treba obravnavati kot strateško orodje, ki nam bo omogočalo premagati trenutno situacijo. Za ta namen imamo tudi v Sloveniji na voljo dovolj orodij, znanja in nabavnih tehnikih, ki nam ob upoštevanju principov strateškega in pametnega javnega naročanja, ki ne temelji le na merilu cene, omogočajo dosego zastavljenih ciljev.

Celoten prispevek je objavljen na spletni strani TAX-FIN-LEX.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Novela Stvarnopravnega zakonika – SPZ-B, ki spreminja določbo 2. odstavka 263. člena SPZ glede obveznosti plačila nadomestila ob prenehanju stavbne pravice

Objavljeno: 3. 5. 2020 - Boštjan Ferk

Sprejeta je bila novela Stvarnopravnega zakonika[1] – SPZ-B s katero se je spremenila določba drugega odstavka 263. člena SPZ, ki je določala, da mora lastnik nepremičnine imetniku stavbne pravice ob prenehanju plačati dogovorjeno nadomestilo, ki ne sme biti manjše od polovice povečanja tržne vrednosti nepremičnine.

Novela SPZ-B v 19. členu spreminja zgoraj citirano določbo drugega odstavka 263. člena SPZ tako, da se ta glasi:

»(2) Lastnik nepremičnine mora imetniku stavbne pravice ob prenehanju plačati nadomestilo v višini povečanja tržne vrednosti nepremičnine, če se ne dogovorita drugače ali če drug zakon ne določa drugače.«.

Gre za bistveno spremembo, ki pomembno vpliva tudi na razmerja javno-zasebnih partnerstev in koncesijska razmerja, saj do novele kogento določbo spreminja v dispozitivno, kar pomeni, da je pogodbenima strankama dopuščeno, da navedeno vprašanje nadomestila za povečano vrednost nepremičnine ob prenehanju stavbne pravice uredita s pogodbo. Prav tako je odpadla kogentna določba, da mora višina nadomestila znašati najmanj polovico povečanja tržne vrednosti nepremičnine.

Do novele SPZ-B je bila v praksi namreč pogosto uporabljena specialna določba tretjega odstavka 73. člena Zakon o javno-zasebnem partnerstvu[2] – ZJZP, ki določa, da se višina nadomestila ob prenehanju razmerja javno-zasebnega partnerstva uredi s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu, pri čemer se ne uporabljajo pravila zakona, ki ureja stvarnopravna razmerja, o posledicah prenehanja stavbne pravice. Težava je nastopila v vseh tistih primerih, ko so javni partnerji podelili stavbno pravico brez uporabe pravil, ki veljajo za koncesijska razmerja ali razmerja javno-zasebnih partnerstev in ni bilo pravne podlage za uporabo specialne določbe iz tretjega odstavka 73. člena ZJZP.

Z novelo SPZ-B se je navedena izjema prenesla tudi na druga pogodbena razmerja in ni vezana več le na razmerja javno-zasebnih partnerstev.

[1] Uradni list RS, št. 87/02, 91/13 in 23/20.

[2] Uradni list RS, št. 127/06.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Začasni ukrepi ZIUZEOP na področju javnega naročanja

Objavljeno: 15. 4. 2020 - Nina Pekolj

Z dnem 11. 4. 2020 je začel veljati interventni Zakon za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/2020; ZIUZEOP), ki posega tudi v določbe ZJN-3. Predvideni so v nadaljevanju navedeni ukrepi za blažitev negativnih posledic epidemije na gospodarstvo.

  1. V prvem odstavku 90. člena ZIUZEOP je določeno, da se za obdobje do 15. novembra 2020 dvigujejo mejne vrednosti za uporabo ZJN-3 za javne naročnike na splošnem področju in sicer, da se za javna naročila blaga in storitev, katerih vrednost je nižja od 40.000 eurov ter za javna naročila gradenj, katerih vrednost je nižja od 80.000 eurov.
  2. V drugem odstavku 90. člena ZIUZEOP je določeno, da se do 15. aprila 2021 ne uporablja četrti odstavek 66. člena ZJN-3, ki sicer določa, da občina izvaja postopke za oddajo javnih naročil za potrebe ožjih delov občine in da za namene izračuna ocenjenih vrednosti javnih naročil občina in njeni ožji deli predstavljajo eno organizacijsko enoto.
  3. V 91. členu ZIUZEOP je določeno, da se v pogodbah o izvedbi javnega naročila, ki so sklenjene z državnimi organi ali samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, javnimi agencijami, javnimi skladi, javnimi zavodi in javnimi gospodarski zavodi ter z drugimi osebami javnega prava, ki so posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije ali proračuna lokalne skupnosti, za dobavo blaga ali izvajanje storitev ali gradnje, v času trajanja epidemije, določbe o pogodbenih kazni zaradi zamude ne uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se podaljšajo za obdobje trajanja epidemije. Izjema velja za pogodbe, ki se nanašajo na dobavo blaga, ki predstavlja zaščitno opremo, potrebno v boju zoper epidemijo.

 

ZIUZEOP je dostopen na spletni strani Uradnega lista –  povezava.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Novela ZPVPJN-C

Objavljeno: 4. 12. 2019 - Petra Ferk

V Uradnem list RS  št. 72/19 z dne 4.12.2019 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN-C), ki začne veljati 19. decembra 2019. Novela naj bi prinesla učinkovitejše pravno varstvo zoper kršitve pri večjih infrastrukturnih projektih, kjer so pogoste pritožbe, ter okrepile neodvisnost in strokovnost Državne revizijske komisije.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Novela Uredbe o zelenem javnem naročanju

Objavljeno: 9. 11. 2019 - Petra Ferk

Vlada Republike Slovenije je 24. oktobra 2019 sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 64/2019), ki je začela veljati z 9. novembrom 2019. Spremembe in dopolnitve Uredbe o zelenem javnem naročanju (v nadaljevanju: Uredba) so bile potrebne zaradi opozoril Evropske komisije o nepravilnem prenosu in nepravilni uporabi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti, poleg tega pa se je ugotovilo še nekatere manjše pomanjkljivosti, ki so se kot takšne izkazale v teku uporabe Uredbe. Sprememba Uredbe natančneje določa v 5. členu opredeljene izjeme od zelenega javnega naročanja. Poleg tega je prišlo do sprememb nekaterih ciljev zelenega javnega naročanja, ki so opredeljeni v 6. členu Uredbe, pri čemer je pri javnem naročanju hrane v ospredju povečanje obveznega deleža živil, ki morajo biti iz shem kakovosti in sicer iz dosedanjih 15 na 20 odstotkov. Glede naročanja tekstilnih izdelkov pa se je delež v tekstilnih izdelkih vsebovanih bombažnih in drugih naravnih vlaken, ki morajo biti pridobljena na ekološki način, povečal na 10 odstotkov. Nadalje je spremenjen tudi osmi odstavek 7. člena Uredbe, ki sedaj določa, da metodologije za izračun stroškov v življenjski dobi vozila ni potrebno uporabiti, v kolikor so informacije glede emisij CO2, NOx, NMHC in trdnih delcev pomanjkljive ali nedostopne. Dodana je možnost, da se v tem primeru v tehničnih specifikacijah zgolj opredeli minimalne tehnične zahteve za energetsko in okoljsko sprejemljivost, zlasti glede emisij CO2, NOx, NMHC in trdnih delcev.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


BISTVENI POUDARKI PRI ELEKTRONSKEM JAVNEM NAROČANJU, INTENZIVNA DVODNEVNA DELAVNICA V BUDIMPEŠTI, MADŽARSKA

Objavljeno: 30. 9. 2019 - Boštjan Ferk

28. in 29. novembra 2019 bo v Budimpešti potekala dvodnevna delavnica namenjena učinkovitemu elektronskemu javnemu naročanju.

Učinkovita elektronska javna naročila lahko prinesejo veliko koristi, vključno z večjo učinkovitostjo in prihranki, tako za državo kot podjetja. Po navedbah Evropske komisije so potencialni prihranki stroškov ogromni. Samo v Italiji so na primer s sistemi e-javnih naročil zmanjšali stroške za več kot 3 milijarde EUR.

Na interaktivni dvodnevni delavnici bodo vodilni strokovnjaki predstavili številne možnosti in rešitve, ki jih elektronsko javno naročanje ponuja. Delavnice bodo podkrepljene s predstavitvijo študije primerov Finske in Portugalske, kjer boste lahko našli načine, kako to znanje uporabiti v svoji državi.

O nastajajočih tehnologijah v okviru elektronskih javnih naročil bo predavala doc. dr. Petra Ferk, ena izmed ustanoviteljic in direktorica razvojnih projektov Inštituta za javno-zasebno partnerstvo. Naslov predstavitve: »Emerging technologies in e-Procurement«.

Več o programu in prijavi na:  https://www.lexxion.eu/en/events/3620/#programm

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Tradicionalni 22. posvet »DNEVI JAVNIH NAROČIL«

Objavljeno: - Boštjan Ferk

V Portorožu, 10. in 11. oktober 2019 bodo potekali tradicionalni »DNEVI JAVNIH NAROČIL« z naslovom: »NAJPOMEMBNEJŠE AKTUALNOSTI IN PRAKTIČNI PRIMERI«.

 

V okviru predstavitev bo predstavljen tudi praktičen primer izvedbe in uporabe DINAMIČNEGA NABAVNEGA SISTEMA v okviru spletne platforme za elektronsko javno naročanje

S-procurement ki ga bosta predstavila Lara Valjavec in Boštjan Ferk iz Inštituta za javno-zasebno partnerstvo.

Stanke Inštituta za javno-zasebno partnerstvo imajo 10% popust ob prijavi na dogodek.

 

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Anonimno - 10 mesecev nazaj

Glede ESPD: ce v ponudbi nastopa fizicna oseba, ki ni s.p. potem tudi ni gospodarski subjekt, kako naj izpolnim ESPD, ce povsod navaja gospodarski subjekt. Ce ga taka fizicna oseba izpolni gre v bistvu za lazno izjavo, saj teh pogojev ne izpolnjuje, ker ni gospodarski subjekt

Anonimno - 10 mesecev nazaj

Vprasanje za g.Matasa: ali lahko pojasnite vlogo DKOM po ZNKP pri podeljevanju koncesij, se posej pri koncesijah v zdravstu, glede na dolocbe ZZDej? Hvala


LETNI FORUM EVROPSKEGA PRAVA JAVNIH NAROČIL, AMSTERDAM, NIZOZEMSKA

Objavljeno: - Boštjan Ferk

 

24. in 25. oktobra 2019 bo v Amsterdamu potekal letni forum EPPPL kjer bodo predstavljene novosti s področja prava javnih naročil v EU.

 

V okviru foruma bo potekala dvodnevna konferenca pospremljena s praktičnimi delavnicami, kjer bodo udeleženci lahko prisluhnili predavanjem mednarodno priznanih strokovnjakov ter se seznanili z novostmi na področju javnega naročanja, uvajanja novih tehnologij in inovacij s posebnim poudarkom na elektronskem javnem naročanju.

Med predavatelji bo tudi doc. dr. Petra Ferk, ena izmed ustanoviteljic in direktorica razvojnih projektov Inštituta za javno-zasebno partnerstvo, ki bo predavala na temo

»The End-to-End e-Procurement Process Cycle«.

 

Več informacij o programu in prijavi lahko najdete na naslednji povezavi: https://www.lexxion.eu/en/events/3626/#overview

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Delavnica: Elektronsko javno naročanje v praksi, 24. 5. 2019

Objavljeno: 11. 5. 2019 - Petra Ferk

Vabljeni dne 24. maja 2019 na delavnico z naslovom »Priložnosti in tveganja elektronskega javnega naročanja v praksi«, na kateri bomo sodelovali tudi predstavniki Inštituta za javno-zasebno partnerstvo in kjer bomo obravnavali pomembne in aktualne teme javnega naročanja kot so prehod na strateško javno naročanje, varnost elektronskih platform za javno naročanje, identifikacija in avtentikacija ponudnikov, pomen elektronskega podpisovanja ponudb, vpliv Uredbe eIDAS na elektronsko javno naročanje, vprašanje obličnosti pri elektronski oddaji ponudb iz vidika Obligacijskega zakonika, razumevanje pravil o oddaji, prejemu in sprejemu ponudb v elektronskem javnem naročanju, obravnava pravil, ki urejajo upravljanje in varovanje ter ravnanje z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ponudbami po roku za oddajo ponudb, odgovornost naročnikov za pravilno delovanje sistemov za elektronsko javno naročanje ter potencial strokovnega dialoga in oblikovanja kvalifikacijskih list. Delavnica bo potekala na Uradnem listu.

Udeleženci, ki so na izobraževanje povabljeni s strani Inštituta za javno-zasebno partnerstvo so upravičeni do 20% popusta pri kotizaciji, ki jo uveljavijo na način, da v prijavnico vnesejo kodo »IJZP2019«.

Več informacij in prijave na strani: https://www.uradni-list.si/izobrazevanja/dogodek/priloznosti-in-tveganja-elektronskega-javnega-narocanja-v-praksi.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


EAFIP je objavila nov poziv

Objavljeno: 3. 4. 2019 - Petra Ferk

Evropska pobuda za inovativno javno naročanje (Europen Assistance for Innovative Procurement – EAFIP) je objavila nov poziv za pridobitev pomoči na področju inovativnega javnega naročanja.

Več informacij: https://eafip.eu/

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Evropska komisija o javnem naročanju v Sloveniji

Objavljeno: 28. 2. 2019 - Petra Ferk

Evropska komisija (v nadaljevanju: Komisija) je 27. februarja 2019 v sklopu evropskega semestra za 2019 objavila letno analizo gospodarskih in socialnih razmer v državah članicah in oceno napredka pri izvajanju priporočil za posamezne države. V Poročilu za Slovenijo se je Komisija med drugim dotaknila področja javnih naročil.

Komisija ugotavlja, da »čeprav poslovno okolje izboljšuje, so zanj še vedno značilni omejujoči predpisi in upravno breme ter nekatere pomanjkljivosti v javnem naročanju. Regulativne omejitve, tudi pri ključnih poklicih, in upravno breme so še vedno zaznani kot ovire za naložbe in veljajo za enega najbolj problematičnih dejavnikov pri poslovanju v Sloveniji. Pogosto dolgotrajni gospodarski sodni postopki lahko vplivajo na pripravljenost podjetij za vstop na trg ali naložbe. Konkurenco, preglednost in neodvisen nadzor pri javnem naročanju bi bilo mogoče še izboljšati. Delež javnih razpisov, pri katerih je bila prejeta samo ena ponudba, ostaja visok, kot tudi delež javnih naročil, ki se izvedejo brez javnega razpisa. Okrepitev ukrepov za preprečevanje dogovorjenega oddajanja ponudb in korupcije bi prav tako zmanjšala tveganje nepotrebno visokih stroškov javnih naročil.«

Na področju priporočila iz prejšnjega obdobja v zvezi z izboljšanjem konkurence, profesionalizacije in neodvisnega nadzora na področju javnih naročil je Slovenija dosegla omejen napredek. Slovenija je maja 2018 predstavila akcijski načrt, v katerem so podrobno opisane načrtovane izboljšave, zlasti glede nadaljnje profesionalizacije javnega naročanja, za obdobje 2018–2020. Poleg tega je Slovenija dosegla napredek tudi pri uvajanju e-javnega naročanja, ki se od aprila 2018 široko uporablja. Razmeroma majhen napredek pa je bil dosežen v zvezi s povečanjem konkurence v javnem naročanju, kar je še vedno ključna težava. Slovenija tudi ni okrepila neodvisnosti Državne revizijske komisije. Slovenija ni dosegla višje stopnje združevanja javnega naročanja na področju zdravstva.

Komisija ugotavlja tudi, da se Slovenija na področju naložb sooča s številnimi izzivi. Veliko jih je bilo obravnavanih že v prejšnjih poročilih o državah in priporočilih za posamezne države. Večinoma gre za predpise v posameznih sektorjih (npr. gradbeništvo ali poslovne storitve/regulirani poklici) ali neučinkovite postopke/institucije (npr. javna naročila ali pravosodni sistem). Obstajajo pa tudi ovire, ki so posledica neustrezne infrastrukture. Neoptimalna infrastruktura v regijah in med njimi ovira gospodarski razvoj države. Pomanjkanje sistemov za vodo in odpadno vodo v srednje velikih mestih in na podeželju, pomanjkanje (trajnostnih) prometnih povezav do glavnih gospodarskih vozlišč in omrežja TEN-T ter sistemi proizvodnje in skladiščenja (obnovljive) energije omejujejo mobilnost ljudi in kakovost življenja ter negativno vplivajo na privlačnost Slovenije kot naložbene destinacije.

Letošnje poročilo vključuje tudi naložbene smernice za financiranje v okviru kohezijske politike v obdobju 2021-2027.

Vir: Evropska komisija

Ob napovedi, da se delež nepovratnih sredstev EU v finančni perspektivi 2021-2027 bistveno zmanjšuje, kar se bo odrazilo v upadu nepovratnih sredstev EU za izgradnjo javne infrastrukture, svetujemo, da se seznanite z alternativnimi pristopi za financiranje javne infrastrukture in javnih služb. Evropska komisija je tako npr. pripravila Naložbeni načrt za Evropo, ki glede izgradnje javne infrastrukture vpeljuje premik od njenega financiranja iz izključno javnih sredstev v smeri javno-zasebnih partnerstev. Naložbeni načrt za Evropo uvaja premik v porabi proračuna EU, in sicer od subvencij k finančnim inštrumentom. Posledično se v posameznem projektu predvideva kombiniranje raznolikih finančnih virov – tako javnih, evropskih kot zlasti zasebnih. Medtem ko je tovrstno finančno kombiniranje že dobro poznano v državah članicah, ki niso več upravičene do subvencij, se ta logika počasneje vpeljuje v državah, ki še vedno prejemajo strukturna in kohezijska sredstva. Za več informacij, kako povečati kombiniranje finančnih virov v Sloveniji, poglejte prezentacije in video posnetke tukaj.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


SMERNICE ZA JN INOVATIVNIH REŠITEV V VSEH JEZIKIH EU

Objavljeno: 8. 12. 2018 - Petra Ferk

V Smernicah za javno naročanje inovativnih rešitev je pojasnjeno, kaj pomeni javno naročanje inovativnih rešitev in orisano kako oblikovati okvir politike, ki bo strateško izkoristila javno naročanje inovativnih rešitev. Predstavljeni so primeri iz prakse, poleg tega pa smernice prikazujejo tudi kako se lahko uporabi različne postopke javnega naročanja, da se z inovativnimi rešitvami modernizira javne službe in ustvari rast ter delovna mesta za inovatorje v Evropi.

Smernice za javno naročanje inovativnih rešitev so na voljo tukaj.

 

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


KOMISIJA ZA IZBOLJŠANJE JAVNIH NAROČIL

Objavljeno: 25. 5. 2018 - Petra Ferk

Evropska komisija je dne 23. 05. 2018 v okviru postopka evropskega semestra objavila predlog priporočil za posamezne države članice glede njihovih gospodarskih politik za naslednjih 12 do 18 mesecev. Priporočila se osredotočajo na krepitev temeljev za doseganje trajnostne, vključujoče in dolgoročne rasti.

Komisija je na Slovenijo naslovila dve priporočili za leto 2018 in 2019.

V prvem priporočilu Komisija Slovenijo poziva, da izboljša strukturo javnih financ.

Drugo priporočilo pa naslavlja nadaljevanje razvoja alternativnih virov financiranja za inovativna in hitro rastoča podjetja. V okviru drugega priporočila Komisija med drugim poziva Slovenijo naj izboljša konkurenco, profesionalizacijo in neodvisen nadzor na področju javnih naročil.

O priporočilih za posamezne države bodo najprej razpravljali ministri EU, nato pa jih bodo potrdili voditelji držav in vlad. Države članice morajo nato priporočila upoštevati v svojih ekonomskih in proračunskih politikah za leti 2018 in 2019.

Vir: Evropska komisija, Sporočilo za javnost

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


NOVA UREDBA O ZELENEM JAVNEM NAROČANJU

Objavljeno: 9. 1. 2018 - Petra Ferk

S 1. januarjem 2018 je stopila v veljavo stopila nova Uredba o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 51/17; v nadaljevanju: Uredba o ZeJN), ki namesto dosedanjih zahtev in meril določa cilje za posamezne predmete pri vsakokratni oddaji naročila, ki jih morajo naročniki izpolniti ob oddaji posameznega (zelenega) javnega naročila.

Na spletni strani Direktorata za javno naročanje objavljeni so od 9. januarja 2018 objavljeni primeri okoljskih zahtev in meril (v nadaljevanju: primeri), ki jih naročniki lahko (niso pa obvezani) vključijo v postopek javnega naročanja, da bi dosegli cilje iz drugega odstavka 6. člena Uredbe o ZeJN. V skladu z navedenim lahko torej naročnik primere, ki so objavljeni na spletni strani Direktorata za javno naročanje, uporabi v posameznem javnem naročilu za izpolnitev cilja oziroma ciljev iz drugega odstavka 6. člena Uredbe o ZeJN, pri tem pa mora vsekakor pred pričetkom postopka oddaje javnega naročila oziroma priprave dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ustrezno preveriti, na kakšen način in s katerimi zahtevami bo lahko dosegel obvezen cilj iz Uredbe o ZeJN za posamezen predmet zelenega javnega naročanja. Naročnik mora torej ob pripravi javnega naročila pri upoštevanju primerov okoljskih zahtev in meril, kritično presoditi, katera izmed (predlaganih) tehničnih specifikacij, pogojev za sodelovanje, meril za oddajo ali pogodbenih določil je glede na (konkreten) predmet javnega naročila smiselno oziroma primerno vključiti v razpisno dokumentacijo.

Vir: MJU

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


DKOM: Odgovorni vodja del in nominacija podizvajalca

Objavljeno: - Branko Kašnik

Državna revizijska komisija je v zadevi št. 018-232/2017-5 presojala ali mora biti subjekt, ki določen kader zagotavlja, v ponudbi imenovan kot podizvajalec. Državna revizijska komisija je odločila, da ponudnik odgovornega vodje del ne more zagotavljati zgolj z uporabo zmogljivosti drugih gospodarskih subjektov na podlagi 81. člena ZJN-3, ampak da mora biti subjekt, ki odgovornega vodjo del zagotavlja, v ponudbi obvezno imenovan kot podizvajalec ali partner.

 

Državna revizijska komisija je pri tem navedla:

Gospodarski subjekt torej lahko naročnikove zahteve glede izobrazbe in strokovne usposobljenosti nominiranih kadrov izkaže z uporabo zmogljivosti drugih subjektov, vendar pa morajo ti drugi subjekti pri izvedbi javnega naročila izvesti gradnje ali storitve, za katere so bile zahtevane te zmogljivosti. To pomeni, da morajo biti ti drugi subjekti vključeni v ponudbo in sodelovati pri izvedbi naročila. Pri izvedbi javnega naročila sodeluje ponudnik oz. skupina ponudnikov ter podizvajalec (le ta namreč za ponudnika dobavlja blago ali izvaja storitev oz. gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila, prim. prvi odstavek 94. člena ZJN-3). Zato mora subjekt, katerega zmogljivost se uporablja glede pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo, v ponudbi nastopati kot skupni partner ali kot podizvajalec.

 

Pri tem je Državna revizijska komisija poudarila, da za takšno odločitev ni pomembno, ali ponudnik zagotavlja osebo neposredno, tj. s sklenjeno pogodbo neposredno z določeno osebo ali posredno, tj. s pogodbo z njenim delodajalcem:

Kot že navedeno, izbrani ponudnik glede pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo uporablja zmogljivost drugega subjekta. Izbrani ponudnik namreč z imenovanim odgovornim vodjo posameznih del za gradbena dela – premostitveni objekti (ki je zaposlen pri delodajalcu Y) in njegovo izobrazbo ter njegovo strokovno usposobljenostjo izkazuje pogoje v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo. Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala, ali izbrani ponudnik za izkazovanje pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo uporablja zmogljivost delodajalca Y ali pa uporablja zmogljivost fizične osebe, to je imenovanega odgovornega vodje posameznih del za gradbena dela – premostitveni objekti. Navedeno namreč na odločitev v predmetnem postopku ne bi vplivalo, saj pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da izbrani ponudnik ni niti delodajalca Y niti fizične osebe, ki je imenovana na funkcijo odgovorni vodja posameznih del za gradbena dela – premostitveni objekti, vključil v ponudbo kot skupnega partnerja ali kot podizvajalca, niti zanju ni predložil ESPD obrazca, naročnik pa, kot je to razvidno iz spisovne dokumentacije, ni preveril ali delodajalec Y oz. fizična oseba, ki je imenovana za odgovornega vodjo posameznih del za gradbena dela – premostitveni objekti, izpolnjuje zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

 

Vir: http://www.dkom.si/odlocitve_DKOM/2017121315472007/

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Višje mejne vrednosti

Objavljeno: 29. 12. 2017 - Branko Kašnik

Evropska komisija je objavila delegirane uredbe, s katerimi je spremenila obstoječe direktive o javnem naročanju v delu mejnih vrednosti.

 

Mejne vrednosti brez DDV se tako spremenijo:

– iz 135.000 EUR na 144.000 EUR (blago in storitve, ki jih naročajo državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti)

– iz 209.000 EUR na 221.000 EUR (blago in storitve, ki jih naročajo drugi naročniki)

– iz 5.225.000 EUR na 5.548.000 EUR (gradnje)

– iz 418.000 EUR na 443.000 EUR (blago in storitve, ki jih naročajo naročniki na infrastrukturnem področju)

 

Nove mejne vrednosti se uporabljajo od 1. 1. 2018 dalje.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Mednarodna konferenca Speed-uPPP 2017

Objavljeno: 10. 9. 2017 - Petra Ferk

Vabimo vas na Mednarodno konferenco s področja javno-zasebnih partnerstev in javnih naročil, ki bo potekala 27. in 28. novembra 2017 v Hotelu Golf na Bledu. S konferenco si prizadevamo narediti pomemben korak naprej pri obravnavi javnih naročil in javno-zasebnih partnerstev s strani političnih odločevalcev, javnih uslužbencev, potencialnih investitorjev, praktikov in končnih uporabnikov v Sloveniji in regiji.

Z nami bodo domači in tuji mednarodno priznani strokovnjaki, ki bodo predstavili praktične primere, ki lahko predstavljajo učinkovite rešitve izzivov s katerimi se soočate ter predstavnikih institucij EU, pri katerih boste lahko neposredno preverili stališča glede odprtih vprašanj povezanih z javnim naročanjem in javno-zasebnimi partnerstvi.

Več informacij in prijave TUKAJ.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Sistem javnega naročanja omogoča dumping

Objavljeno: 18. 8. 2017 - Petra Ferk

Delavska svetovalnica je na tiskovni konferenci 17. avgusta 2017 opozorila, da sistem javnega naročanja v Sloveniji omogoča socialni dumping.

Mnoga javna naročila v Sloveniji omogočajo socialni dumping, zato sistem javnega naročanja potrebuje popravke. Med konkretnimi primeri izpostavljajo razpis za čiščenje prostorov ministrstva za javno upravo, ki ne sledi priporočilom za upoštevanje socialnih in družbenih vidikov.

Kot je pojasnil Goran Lukić iz svetovalnice, je bilo edino merilo razpisa, ki ga je objavilo ministrstvo, cena. Prispele so štiri prijave, razpon cene med najcenejšo in najdražjo ponudbo pa je bil po Lukićevih besedah neobičajno velik.

Pri najugodnejši ponudbi je cena namreč znašala dobrih 194.000 evrov, pri najdražji pa dobrih 379.000 evrov. “Zdaj pa naj nekdo razloži, kako lahko za storitev, ki je tako predvidljiva, kot je čiščenje – prostori se ne spreminjajo iz dneva v dan – razpon ponudb tako velik,” je poudaril Lukić.

Ocenjuje, da najcenejši ponudnik stroške znižuje z izkoriščanjem delovne sile, ki prejemajo minimalno plačilo in delo opravljajo v čezmernem obsegu.

Na drugi strani je izpostavil Slovensko narodno gledališče (SNG) Drama Ljubljana, ki je z javnim naročilom želelo pridobiti izvajalca zasebnega varovanja. Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, dostopne prek spletnega portala eNaročanje, so bila merila vrednost ponudbenega predračuna, stopnja fluktuacije v zadnjem letu, povprečna mesečna bruto plača varnostnika-receptorja, certifikat kakovosti in popust za predčasno plačilo.

Ponudniki so po Lukićevih besedah takšnim merilom odločno nasprotovali, češ da denimo stopnja fluktuacije v podjetju ne more vplivati na kakovost opravljenega dela, a so pri SNG vztrajali, da so le upoštevali priporočila za upoštevanje socialnih in družbenih vidikov pri javnem naročanju, ki jih je pripravil direktorat za javno naročanje.

Ta deluje pod okriljem ministrstva za javno upravo in celo v istih prostorih kot ministrstvo, zato je po Lukićevem mnenju paradoksalno, da je ministrstvo izvedlo javno naročilo za čiščenje prostorov direktorata v nasprotju s priporočili, ki jih je pripravil ta direktorat.

“V Delavski svetovalnici ves čas opozarjamo, da je osnova za potencialno izkoriščanje delavcev sama država, ki kot edino merilo v javnih naročilih navaja najnižjo ceno. Na žalost je šlo po tej poti tudi ministrstvo za javno upravo,” je dejal Lukić.

Delavska svetovalnica pristojne tako poziva k popravkom zakona o javnem naročanju. Kot je povedala Laura Orel iz svetovalnice, se med drugim zavzemajo za to, da bi pogodbe za javna naročila vključevale tudi odgovornost naročnika.

Prizadevajo si za razširjeno socialno klavzulo, ki bi vsebovala standarde dela in kjer bi bilo natančno opredeljeno, pod kakšnimi pogoji delajo delavci izvajalca naročila. “Že sam naročnik bi denimo opredelil število delavcev, ki naj bi delali na določeni lokaciji,” je pojasnila Orlova.

Naročnik bi moral po njihovem mnenju med drugim tudi spremljati zagotavljanje pravic iz dela za izvajalčeve delavce, določena bi morala biti bančna garancija za primer kršitve določb socialne klavzule, predvsem pa bi morali določiti odgovornost naročnika za primer kršitve določb iz te klavzule, je še dejala Orlova.

V svetovalnici vse naročnike, ki najemajo zunanje izvajalce, že nekaj časa pozivajo tudi, naj vse njihove delavce neposredno zaposlijo.

Vir: STA

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Zavrnitev ponudbe zaradi preseganja zagotovljenih sredstev

Objavljeno: 17. 8. 2017 - Branko Kašnik

 

Prejeli smo vprašanje, v katerem naročnik navaja, da edina prispela ponudba presega zagotovljena sredstva in je zato nedopustna. Zanima ga, ali mora v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila razkriti višino zagotovljenih sredstev, ker bi si s tem močno otežil položaj v kasnejšem postopku s pogajanji.

 

O navedenem vprašanju se je v preteklosti že opredelila Državna revizijska komisija, ki je v odločitvi št. 018-038/2017-4 navedla, da mora naročnik vsako odločitev obrazložiti do te mere, da se lahko na njeni podlagi ponudnik odloči o uveljavljanju pravnega varstva. Državna revizijska komisija je navedla:

 

“Naročnik tako prvemu in drugem vlagatelju ni zagotovil podatka, ki bi jima omogočil ugotavljanje, ali njuni ponudbi presegata njegova zagotovljena sredstva, niti ni v postopku pravnega varstva izkazal razlogov, da jima tega podatka ni bil dolžan zagotoviti.”

 

Navedeno pomeni, da ima naročnik v primeru preseganja zagotovljenih sredstev dve možnosti:

  1. Da navede vir in obseg zagotovljenih sredstev in s tem obrazloži, zakaj je ponudba nedopustna
  2. Da podatka ne razkrije in se sklicuje na četrti odstavek 90. člena ZJN-3 z obrazložitvijo, da bi razkritje podatka o višini zagotovljenih sredstev škodilo upravičenim poslovnim interesom naročnika, saj bo izvedel postopek s pogajanji ali morebitni ponovljeni postopek in bi ponudniki cene ne bili pripravljeni nižati bistveno pod višino zagotovljenih sredstev.

 

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Sodišče EU letališki zemeljski oskrbi

Objavljeno: 1. 8. 2017 - Petra Ferk

S sodbo z dne 13. julija 2017 v zadevi C‑701/15, Malpensa Logistica Europa SpA proti Società Esercizi Aeroportuali SpA (SEA), je Sodišče EU odločilo, da je treba 7. člen Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalnim predpisom, kakršni so ti v postopku v glavni stvari, ki ne določajo predhodnega postopka javnega razpisa za dodelitve – tudi začasne – prostorov za letališko zemeljsko oskrbo, za katere upravljavec letališča ne plača denarnega nadomestila.

Vir: Sodba Sodišča EU

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.

Stran http://pppforum.si uporablja piškotke. Z uporabo strani se strinjate z uporabo piškotkov. Več o piškotkih