IZBERI TEMO

KOMISIJA ZA IZBOLJŠANJE JAVNIH NAROČIL

Objavljeno: 25. 5. 2018 - Petra Ferk

Evropska komisija je dne 23. 05. 2018 v okviru postopka evropskega semestra objavila predlog priporočil za posamezne države članice glede njihovih gospodarskih politik za naslednjih 12 do 18 mesecev. Priporočila se osredotočajo na krepitev temeljev za doseganje trajnostne, vključujoče in dolgoročne rasti.

Komisija je na Slovenijo naslovila dve priporočili za leto 2018 in 2019.

V prvem priporočilu Komisija Slovenijo poziva, da izboljša strukturo javnih financ.

Drugo priporočilo pa naslavlja nadaljevanje razvoja alternativnih virov financiranja za inovativna in hitro rastoča podjetja. V okviru drugega priporočila Komisija med drugim poziva Slovenijo naj izboljša konkurenco, profesionalizacijo in neodvisen nadzor na področju javnih naročil.

O priporočilih za posamezne države bodo najprej razpravljali ministri EU, nato pa jih bodo potrdili voditelji držav in vlad. Države članice morajo nato priporočila upoštevati v svojih ekonomskih in proračunskih politikah za leti 2018 in 2019.

Vir: Evropska komisija, Sporočilo za javnost

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


NOVA UREDBA O ZELENEM JAVNEM NAROČANJU

Objavljeno: 9. 1. 2018 - Petra Ferk

S 1. januarjem 2018 je stopila v veljavo stopila nova Uredba o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 51/17; v nadaljevanju: Uredba o ZeJN), ki namesto dosedanjih zahtev in meril določa cilje za posamezne predmete pri vsakokratni oddaji naročila, ki jih morajo naročniki izpolniti ob oddaji posameznega (zelenega) javnega naročila.

Na spletni strani Direktorata za javno naročanje objavljeni so od 9. januarja 2018 objavljeni primeri okoljskih zahtev in meril (v nadaljevanju: primeri), ki jih naročniki lahko (niso pa obvezani) vključijo v postopek javnega naročanja, da bi dosegli cilje iz drugega odstavka 6. člena Uredbe o ZeJN. V skladu z navedenim lahko torej naročnik primere, ki so objavljeni na spletni strani Direktorata za javno naročanje, uporabi v posameznem javnem naročilu za izpolnitev cilja oziroma ciljev iz drugega odstavka 6. člena Uredbe o ZeJN, pri tem pa mora vsekakor pred pričetkom postopka oddaje javnega naročila oziroma priprave dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ustrezno preveriti, na kakšen način in s katerimi zahtevami bo lahko dosegel obvezen cilj iz Uredbe o ZeJN za posamezen predmet zelenega javnega naročanja. Naročnik mora torej ob pripravi javnega naročila pri upoštevanju primerov okoljskih zahtev in meril, kritično presoditi, katera izmed (predlaganih) tehničnih specifikacij, pogojev za sodelovanje, meril za oddajo ali pogodbenih določil je glede na (konkreten) predmet javnega naročila smiselno oziroma primerno vključiti v razpisno dokumentacijo.

Vir: MJU

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


DKOM: Odgovorni vodja del in nominacija podizvajalca

Objavljeno: - Branko Kašnik

Državna revizijska komisija je v zadevi št. 018-232/2017-5 presojala ali mora biti subjekt, ki določen kader zagotavlja, v ponudbi imenovan kot podizvajalec. Državna revizijska komisija je odločila, da ponudnik odgovornega vodje del ne more zagotavljati zgolj z uporabo zmogljivosti drugih gospodarskih subjektov na podlagi 81. člena ZJN-3, ampak da mora biti subjekt, ki odgovornega vodjo del zagotavlja, v ponudbi obvezno imenovan kot podizvajalec ali partner.

 

Državna revizijska komisija je pri tem navedla:

Gospodarski subjekt torej lahko naročnikove zahteve glede izobrazbe in strokovne usposobljenosti nominiranih kadrov izkaže z uporabo zmogljivosti drugih subjektov, vendar pa morajo ti drugi subjekti pri izvedbi javnega naročila izvesti gradnje ali storitve, za katere so bile zahtevane te zmogljivosti. To pomeni, da morajo biti ti drugi subjekti vključeni v ponudbo in sodelovati pri izvedbi naročila. Pri izvedbi javnega naročila sodeluje ponudnik oz. skupina ponudnikov ter podizvajalec (le ta namreč za ponudnika dobavlja blago ali izvaja storitev oz. gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila, prim. prvi odstavek 94. člena ZJN-3). Zato mora subjekt, katerega zmogljivost se uporablja glede pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo, v ponudbi nastopati kot skupni partner ali kot podizvajalec.

 

Pri tem je Državna revizijska komisija poudarila, da za takšno odločitev ni pomembno, ali ponudnik zagotavlja osebo neposredno, tj. s sklenjeno pogodbo neposredno z določeno osebo ali posredno, tj. s pogodbo z njenim delodajalcem:

Kot že navedeno, izbrani ponudnik glede pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo uporablja zmogljivost drugega subjekta. Izbrani ponudnik namreč z imenovanim odgovornim vodjo posameznih del za gradbena dela – premostitveni objekti (ki je zaposlen pri delodajalcu Y) in njegovo izobrazbo ter njegovo strokovno usposobljenostjo izkazuje pogoje v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo. Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala, ali izbrani ponudnik za izkazovanje pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo uporablja zmogljivost delodajalca Y ali pa uporablja zmogljivost fizične osebe, to je imenovanega odgovornega vodje posameznih del za gradbena dela – premostitveni objekti. Navedeno namreč na odločitev v predmetnem postopku ne bi vplivalo, saj pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da izbrani ponudnik ni niti delodajalca Y niti fizične osebe, ki je imenovana na funkcijo odgovorni vodja posameznih del za gradbena dela – premostitveni objekti, vključil v ponudbo kot skupnega partnerja ali kot podizvajalca, niti zanju ni predložil ESPD obrazca, naročnik pa, kot je to razvidno iz spisovne dokumentacije, ni preveril ali delodajalec Y oz. fizična oseba, ki je imenovana za odgovornega vodjo posameznih del za gradbena dela – premostitveni objekti, izpolnjuje zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

 

Vir: http://www.dkom.si/odlocitve_DKOM/2017121315472007/

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Višje mejne vrednosti

Objavljeno: 29. 12. 2017 - Branko Kašnik

Evropska komisija je objavila delegirane uredbe, s katerimi je spremenila obstoječe direktive o javnem naročanju v delu mejnih vrednosti.

 

Mejne vrednosti brez DDV se tako spremenijo:

– iz 135.000 EUR na 144.000 EUR (blago in storitve, ki jih naročajo državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti)

– iz 209.000 EUR na 221.000 EUR (blago in storitve, ki jih naročajo drugi naročniki)

– iz 5.225.000 EUR na 5.548.000 EUR (gradnje)

– iz 418.000 EUR na 443.000 EUR (blago in storitve, ki jih naročajo naročniki na infrastrukturnem področju)

 

Nove mejne vrednosti se uporabljajo od 1. 1. 2018 dalje.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Mednarodna konferenca Speed-uPPP 2017

Objavljeno: 10. 9. 2017 - Petra Ferk

Vabimo vas na Mednarodno konferenco s področja javno-zasebnih partnerstev in javnih naročil, ki bo potekala 27. in 28. novembra 2017 v Hotelu Golf na Bledu. S konferenco si prizadevamo narediti pomemben korak naprej pri obravnavi javnih naročil in javno-zasebnih partnerstev s strani političnih odločevalcev, javnih uslužbencev, potencialnih investitorjev, praktikov in končnih uporabnikov v Sloveniji in regiji.

Z nami bodo domači in tuji mednarodno priznani strokovnjaki, ki bodo predstavili praktične primere, ki lahko predstavljajo učinkovite rešitve izzivov s katerimi se soočate ter predstavnikih institucij EU, pri katerih boste lahko neposredno preverili stališča glede odprtih vprašanj povezanih z javnim naročanjem in javno-zasebnimi partnerstvi.

Več informacij in prijave TUKAJ.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Sistem javnega naročanja omogoča dumping

Objavljeno: 18. 8. 2017 - Petra Ferk

Delavska svetovalnica je na tiskovni konferenci 17. avgusta 2017 opozorila, da sistem javnega naročanja v Sloveniji omogoča socialni dumping.

Mnoga javna naročila v Sloveniji omogočajo socialni dumping, zato sistem javnega naročanja potrebuje popravke. Med konkretnimi primeri izpostavljajo razpis za čiščenje prostorov ministrstva za javno upravo, ki ne sledi priporočilom za upoštevanje socialnih in družbenih vidikov.

Kot je pojasnil Goran Lukić iz svetovalnice, je bilo edino merilo razpisa, ki ga je objavilo ministrstvo, cena. Prispele so štiri prijave, razpon cene med najcenejšo in najdražjo ponudbo pa je bil po Lukićevih besedah neobičajno velik.

Pri najugodnejši ponudbi je cena namreč znašala dobrih 194.000 evrov, pri najdražji pa dobrih 379.000 evrov. “Zdaj pa naj nekdo razloži, kako lahko za storitev, ki je tako predvidljiva, kot je čiščenje – prostori se ne spreminjajo iz dneva v dan – razpon ponudb tako velik,” je poudaril Lukić.

Ocenjuje, da najcenejši ponudnik stroške znižuje z izkoriščanjem delovne sile, ki prejemajo minimalno plačilo in delo opravljajo v čezmernem obsegu.

Na drugi strani je izpostavil Slovensko narodno gledališče (SNG) Drama Ljubljana, ki je z javnim naročilom želelo pridobiti izvajalca zasebnega varovanja. Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, dostopne prek spletnega portala eNaročanje, so bila merila vrednost ponudbenega predračuna, stopnja fluktuacije v zadnjem letu, povprečna mesečna bruto plača varnostnika-receptorja, certifikat kakovosti in popust za predčasno plačilo.

Ponudniki so po Lukićevih besedah takšnim merilom odločno nasprotovali, češ da denimo stopnja fluktuacije v podjetju ne more vplivati na kakovost opravljenega dela, a so pri SNG vztrajali, da so le upoštevali priporočila za upoštevanje socialnih in družbenih vidikov pri javnem naročanju, ki jih je pripravil direktorat za javno naročanje.

Ta deluje pod okriljem ministrstva za javno upravo in celo v istih prostorih kot ministrstvo, zato je po Lukićevem mnenju paradoksalno, da je ministrstvo izvedlo javno naročilo za čiščenje prostorov direktorata v nasprotju s priporočili, ki jih je pripravil ta direktorat.

“V Delavski svetovalnici ves čas opozarjamo, da je osnova za potencialno izkoriščanje delavcev sama država, ki kot edino merilo v javnih naročilih navaja najnižjo ceno. Na žalost je šlo po tej poti tudi ministrstvo za javno upravo,” je dejal Lukić.

Delavska svetovalnica pristojne tako poziva k popravkom zakona o javnem naročanju. Kot je povedala Laura Orel iz svetovalnice, se med drugim zavzemajo za to, da bi pogodbe za javna naročila vključevale tudi odgovornost naročnika.

Prizadevajo si za razširjeno socialno klavzulo, ki bi vsebovala standarde dela in kjer bi bilo natančno opredeljeno, pod kakšnimi pogoji delajo delavci izvajalca naročila. “Že sam naročnik bi denimo opredelil število delavcev, ki naj bi delali na določeni lokaciji,” je pojasnila Orlova.

Naročnik bi moral po njihovem mnenju med drugim tudi spremljati zagotavljanje pravic iz dela za izvajalčeve delavce, določena bi morala biti bančna garancija za primer kršitve določb socialne klavzule, predvsem pa bi morali določiti odgovornost naročnika za primer kršitve določb iz te klavzule, je še dejala Orlova.

V svetovalnici vse naročnike, ki najemajo zunanje izvajalce, že nekaj časa pozivajo tudi, naj vse njihove delavce neposredno zaposlijo.

Vir: STA

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Zavrnitev ponudbe zaradi preseganja zagotovljenih sredstev

Objavljeno: 17. 8. 2017 - Branko Kašnik

 

Prejeli smo vprašanje, v katerem naročnik navaja, da edina prispela ponudba presega zagotovljena sredstva in je zato nedopustna. Zanima ga, ali mora v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila razkriti višino zagotovljenih sredstev, ker bi si s tem močno otežil položaj v kasnejšem postopku s pogajanji.

 

O navedenem vprašanju se je v preteklosti že opredelila Državna revizijska komisija, ki je v odločitvi št. 018-038/2017-4 navedla, da mora naročnik vsako odločitev obrazložiti do te mere, da se lahko na njeni podlagi ponudnik odloči o uveljavljanju pravnega varstva. Državna revizijska komisija je navedla:

 

“Naročnik tako prvemu in drugem vlagatelju ni zagotovil podatka, ki bi jima omogočil ugotavljanje, ali njuni ponudbi presegata njegova zagotovljena sredstva, niti ni v postopku pravnega varstva izkazal razlogov, da jima tega podatka ni bil dolžan zagotoviti.”

 

Navedeno pomeni, da ima naročnik v primeru preseganja zagotovljenih sredstev dve možnosti:

  1. Da navede vir in obseg zagotovljenih sredstev in s tem obrazloži, zakaj je ponudba nedopustna
  2. Da podatka ne razkrije in se sklicuje na četrti odstavek 90. člena ZJN-3 z obrazložitvijo, da bi razkritje podatka o višini zagotovljenih sredstev škodilo upravičenim poslovnim interesom naročnika, saj bo izvedel postopek s pogajanji ali morebitni ponovljeni postopek in bi ponudniki cene ne bili pripravljeni nižati bistveno pod višino zagotovljenih sredstev.

 

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Sodišče EU letališki zemeljski oskrbi

Objavljeno: 1. 8. 2017 - Petra Ferk

S sodbo z dne 13. julija 2017 v zadevi C‑701/15, Malpensa Logistica Europa SpA proti Società Esercizi Aeroportuali SpA (SEA), je Sodišče EU odločilo, da je treba 7. člen Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalnim predpisom, kakršni so ti v postopku v glavni stvari, ki ne določajo predhodnega postopka javnega razpisa za dodelitve – tudi začasne – prostorov za letališko zemeljsko oskrbo, za katere upravljavec letališča ne plača denarnega nadomestila.

Vir: Sodba Sodišča EU

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Problematika konkurence na trgu javnih naročil

Objavljeno: 31. 7. 2017 - Boštjan Ferk

V časniku Finance je bil objavljen zanimiv prispevek z naslovom Kako grdo nas še vedno lupijo pri stentih – primerjava s Švedsko, ki obravnava tematiko javnih naročil v zdravstvu v Sloveniji. Prispevek osvetljuje eno od glavnih hib slovenskega trga javnih naročil, to je pomanjkanje resnične konkurence na trgu. Strateško vprašanje za slovenski trg javnih naročil je namreč: zakaj trg javnih naročil za številne predmete javnih naročil, zdravstvo je samo eno od področij, ne deluje ali pa deluje pomanjkljivo?

Vzrokov za zatečeno stanje je več med njimi pa lahko izpostavimo:

  1. sistem javnega naročanja, do ponudnikov ni prijazen, zato se mnogi kvalificirani gospodarski subjekti, sploh ne odločijo za oddajo ponudb, saj ocenijo, da je to zanje preveč zamudno in/ali predrago;
  2. postopki oddaje javnih naročil so zapleteni in formalizirani, tako da ponudniki brez specialnih znanj, težko oddajo konkurenčno ponudbo. Fokus naročnikov in državnih organov je še vedno na proceduri, medtem ko je vsebina v drugem planu;
  3. delovanje naročnikov, državnih organov in drugih deležnikov v sistemu javnih naročil ne vzpodbuja zdrave konkurence oz. ne sankcionira ponudnikov, ki kršijo pravila poštene konkurence. Vprašanje t.i. bid rigginga (dogovarjanje ponudnikov glede delitve trga javnih naročil) je v Sloveniji v drugem planu. Še več, dokler bo sprejemljiva praksa (glej npr. odločitev DKOM št. 018-090/2015-6), da lahko isti ponudnik hkrati nastopa v večih ponudbah, je iluzorno pričakovati resne premike k večji konkurenčnosti na trgu;
  4. sistem javnega naročanja se osredotoča predvsem na stran oblikovanja zahtev naročnikov, nihče pa se poglobljeno ne ukvarja s ponudbeno stranjo. Tako so ponudniki v pretežnem delu prepuščeni lastni samoiniciativnosti in iznajdljivosti, pri čemer javnih razpisov prilagojenih za majhna in srednja podjetja, ki predstavljajo večino gospodarskih subjektov v Sloveniji, praktično nimamo.

Kaj bi torej veljajo spremeniti, da bi dosegli večjo učinkovitost javnega naročanja?

Prvi korak je gotovo več aktivnosti na področju izobraževanja in ozaveščanja, ne samo naročnikov, ampak predvsem ponudnikov. Ponudnikom je treba predstaviti potencial, ki jih javna naročila zanje predstavljajo na samo v Sloveniji, ampak tudi na nivoju EU. Za dosego večje učinkovosti trga javnih naročil je nujno okrepiti trg ponudnikov, ki bodo motivirani redno oddajati kvalitetne ponudbe. Nenazadanje gre za trg, ki predstavlja dobrih 15 odstotkov BDP, v razvitih državah pogosto tudi več, oz. 1,3 trilijona eurov na celotnem svetovnem trgu javnih naročil.[1] Ob tem je treba odpraviti in preprečiti anomalije, ki se dogajajo na trgu in vzpostaviti pogoje za pošteno konkurenco.

Drugi korak je gotovo vzpostavitev elektronske platforme za javno naročanje. Brez uporabnikom prijaznih rešitev na področju elektronske oddaje ponudb ni pričakovati večje konkurence na trgu potencialnih ponudnikov. Digitalizacija je eden večjih izivov vseh javnih uprav, ki predstavlja ogromen potencial za bolj učinkovito in gospodarno javno naročanje. Za ta namen je treba vzpostaviti pregledne in uporabnikom prijazne platforme za javno naročanje, ki bodo avtomatizirale procese javnega naročanja, tako da bo tako naročnikom, kot ponudnikom ostalo dovolj časa, da se namesto s proceduro ukvarjajo z vsebino.

Seveda tako za prvi, kot za drugi korak potrebujemo čas in sredstva za njuno implementacijo.

V kolikor pa želimo kratkoročno rešiti dilemo, ki jo izpostalja v uvodu naveden prispevek, ki se osredotoča na področje zdravstva, pa je najbolj enostavna rešitev t.i. čezmejno javno naročanje. Za sistemske rešitve in čakanje, da bodo državni organi začeli delovati, namreč zmanjkuje časa[2]. Tako Direktive s področja javnega naročanja, kot nacionalna zakonadaja, ki to področje urejata, namreč dopuščata rešitev,[3] ko naročnik lahko skupaj z naročniki iz drugih držav članic odda javno naročilo, sklene okvirni sporazum ali upravlja dinamični nabavni sistem. Z uporabo navedene določbe je mogoče hitro, učinkovito in brez dodatnih zapletov odpraviti anomalije, ki jih lahko zaznamo na slovenskem trgu javnih naročil, seveda pod pogojem, da si najprej pošteno priznamo, da trg ne deluje optimalno in da smo napake v delovanju pripravljeni odpraviti.

_____________________________________________________

[1] http://ec.europa.eu/trade/policy/accessing-markets/public-procurement/.

[2] več o tem glej: Odgovor na poslansko vprašanje Jelke Godec v zvezi s finančnimi izgubami v javnih zdravstvenih zavodih, odgovor Vlade RS št. 00104-167/2017/5 z dne 30.03.2017.

[3] glej 34. člen ZJN-3.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Javna naročila arhitekturnih in inženirskih storitev

Objavljeno: - Boštjan Ferk

Inženirska zbornica Slovenije je objavila Analizo javnih naročil arhitekturnih in inženirskih storitev od 1.4 2016 do 30.4.2017. Navedena analiza se osredotoča na vprašanje uporabe meril in pogojev v postopkih oddaje javnih naročil katerih predmet so bile arhitekturne in inženirske storitve. Pri tem bode v oči predvsem podatek, da je od 107 oddanih javnih naročil pri katerih je bilo merilo za izbor najugodnejše ponudbe tako cena kot tudi kakovost, le 8 javnih naročil (7,5%), kjer ni bil izbran ponudnik, ki je ponudil najnižjo ceno, v vseh ostalih primerih pa je bilo naročilo oddano ponudniku, ki je ponudil najnižjo ceno in torej merilo kakovosti ni bilo odločilno pri izboru najugodnejšega ponudnika. Na podlagi tega podatka lahko zaključimo, da bodisi naročniki že z oblikovanjem preostalih zahtev razpisne dokumentacije (pogoji za priznanje sposobnosti, tehnične specifikacije, ipd.) postavijo dovolj visok standard kvalitete zahtevanih storitev in usposobljenosti ponudnikov, da ostane cena edino relevatno merilo za razlikovanje med ponudniki ali pa, da se merilo kvalitete uporablja zgolj simbolično in dejansko ne predstavlja relevantnega razlikovalnega kriterija pri ocenjevanju prispelih ponudb.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


DKOM o (pre)poznem podaljšanju roka

Objavljeno: 8. 7. 2017 - Branko Kašnik

Državna revizijska komisija je v odločitvi št. 018-093/2017-7 presojala situacijo, v kateri je naročnik rok za prejem ponudb sicer pravočasno poslal v objavo, vendar objava popravka ni bila objavljena pred rokom za oddajo ponudb.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik pravilno objavil spremembo roka za prejem ponudb. Vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč zatrjuje, da je naročnik spremembo roka za prejem ponudb objavil šele po poteku roka, ki ga je nameraval spremeniti, zaradi česar bi bilo treba šteti, da je sprememba razpisne dokumentacije nedovoljena, ponudba izbranega ponudnika pa nepravočasna, ker ni prispela pred prvotnim rokom za prejem ponudb.

Vlagatelj je ponudbo torej oddal v prvotnem roku, zato je naročnik z njegovo ponudbo razpolagal in ga je o spremembi obvestil po elektronski pošti ob pošiljanju spremembe roka v objavo. Izbrani ponudnik, ki do dneva pošiljanja spremembe roka v objavo, ponudbe še ni oddal, je bil o spremembi roka obveščen šele v vložišču naročnika, in sicer ob oddaji ponudbe, zaradi česar izbrani ponudnik tistega dne ni oddal ponudbe. Naročnik je izbranega ponudnika kasneje istega dne o prestavitvi roka za prejem ponudb obvestil še po elektronski pošti.

Državna revizijska komisija je odločila, da je različno obveščanje ponudnikov povzročilo neeankopravno obravnavo, zaradi česar ni posegla samo v odločitev o oddaji naročila, ki jo je izpodbijal vlagatelj, ampak je razveljavila celoten postopek javnega naročila v tem sklopu:

“Iz ugotovljenega dejanskega stanja je razvidno, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila prišlo do različnega obveščanja potencialnih ponudnikov o prestavitvi roka za prejem ponudb in posledično do različnih položajev, v katerih sta bila vlagatelj in izbrani ponudnik. Medtem ko je bil vlagatelj o prestavitvi roka obveščen po elektronski pošti, je izbrani ponudnik informacijo prejel osebno od naročnika, ko je nameraval predložiti ponudbo glede na prvotno določen rok. Čeprav v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni izrecno izkazano, da je različno obveščanje ponudnikov vplivalo na predložitev njihovih ponudb, je treba vendarle ugotoviti, da že potencialna možnost različnih izhodišč (izbrani ponudnik je bil o spremembi ponudbe obveščen, ko je bil pri naročniku, in se je ob tem seznanil vsaj še z dejstvom, da je on edini prišel na odpiranje ponudb v 2. sklopu) pomeni neenakopravno obravnavo ponudnikov, možnost potencialne seznanitve z možnimi drugimi ponudniki oz. neenaka možnost glede potencialne seznanitve z možnimi drugimi ponudniki pa je tudi položaj, ki po ZJN-3 ni dopusten.”

 

In še:

“Pri tem je sicer treba pritrditi naročniku, ki navaja, da ni v njegovi domeni, kdaj je na portalu javnih naročil objavljena sprememba oz. popravek, vendar pa je treba ob tem opozoriti na 10. člen Splošnih pogojev za uporabo portala javnih naročil, v katerem je določeno, da upravljalec objavi obvestilo v zvezi z javnim naročilom najpozneje pet dni po tem, ko je registrirani uporabnik obvestilo poslal v objavo. Naročnik bi zato moral biti seznanjen z dejstvom, da sprememba roka za prejem ponudb, ki jo je odposlal štiri dni pred potekom roka, morda na portalu javnih naročil ne bo objavljena pravočasno. V primeru, kadar naročnik zaradi izrednih okoliščin objavi spremembo roka za prejem ponudb manj kot pet dni pred rokom, ki ga namerava spremeniti, tako tvega, da bo povzročil položaj, ko sprememba roka ne bo pravočasno objavljena in bodo posledično ponudniki lahko različno obveščeni o spremembi, posledično pa bodo imeli tudi različne informacije, pomembne za pripravo in prilagoditev ponudb. Naročnik torej v takšnem primeru tvega, da pride do neenakopravne obravnave ponudnikov in kršitve tretjega odstavka 35. člena ZJN-3, do česar je prišlo tudi v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, zaradi česar ga je bilo treba v celoti razveljaviti.”

 

Vir: Odločitev 018-093/2017-7

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


DKOM o menični izjavi

Objavljeno: - Branko Kašnik

Državna revizijska komisija je v odločitvi št. 018-104/2017-7 obravnavala situacijo, ko je ponudnik na menično izjavo, ki je bila skupaj z menico pogoj za zavarovanje resnosti ponudbe, navedel zgolj en transakcijski račun, četudi je iz razpisne dokumentacije bilo mogoče razbrati zahtevo naročnika, da zahteva možnost unovčitve menice pri vseh obstoječih in bodočih transakcijskih računih ponudnika.

Med strankama je bilo tako sporno, ali izpolnjena menica ustreza zahtevam, določenim v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila glede finančnega zavarovanja za resnost ponudbe.

Državna revizijska komisija je odločila, da tako izpolnjena menična izjava ni skladna z zahtevami naročnika in hkrati opozorila, da naročnik ponudnika ne more pozvati na odpravo pomanjkljivosti, kot izhaja iz naslednje obrazložitve Državne revizijske komisije:

V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da izbrani ponudnik ni predložil ustreznega finančnega zavarovanja za resnost ponudbe. Kot že izpostavljeno, iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik od ponudnikov zahteval pooblastilo za unovčitev menice pri katerikoli banki, pri kateri ima (v trenutku oddaje ponudbe) oz. bo imel (v trenutku unovčitve) ponudnik odprt transakcijski račun. S tem, ko je naročnik štel izpolnjeno menico izbranega ponudnika, iz katere izhaja, da jo lahko unovči le pri eni banki oz. zahteva plačilo le iz enega odprtega transakcijskega računa, kot ustrezno finančno zavarovanje za resnost ponudbe, posledično pa šteje njegovo ponudbo kot dopustno, je kršil določila lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in tudi načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da ne držijo navedbe naročnika, da izpolnjena menica izbranega ponudnika ni slabše finančno zavarovanje, saj naročniku omogoča unovčenje brez zadržka. Dejstvo je namreč, da je predloženo menico izbranega ponudnika zaradi načina njene izpolnitve mogoče unovčiti zgolj pri banki in v okviru transakcijskega računa, ki sta na njej izrecno zapisana, ne pa tudi pri katerikoli drugi banki, ki vodi (ali bi v prihodnje vodila) katerikoli drug vlagateljev transakcijski račun. Ob tem ne gre spregledati dejstva, ki ga zatrjuje vlagatelj, potrjuje pa ga tudi vpogled v javno dostopen register transakcijskih računov, in sicer da ima izbrani ponudnik poleg transakcijskega računa, navedenega v predloženi menični izjavi in na menici, odprta še dva transakcijska računa pri dveh drugih bankah. Že vsaj prek navedenih transakcijah računov oz. pri bankah, ki jih vodijo, unovčitev s strani izbranega ponudnika predložene menice ni mogoča, kar po formi predstavlja neskladje z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, po vsebini pa nedvomno tudi slabše finančno zavarovanje od zahtevanega. Ob navedenem je potrebno poudariti še, da finančno zavarovanje za resnost ponudbe predstavlja tisti element, ki mora biti v vsakem primeru predložen ob sami ponudbi in v taki vsebini, kot je zahteval naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, morebitnih napak v njem pa po ustaljeni praksi Državne revizijske komisije (zaradi namena in narave tega zavarovanja) ni dopustno naknadno odpravljati, temveč predstavljajo podlago za zavrnitev ponudbe kot nedopustne.

Vir: Odločitev 018-104/2017-7

 

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


DKOM o zahtevi po znanju slovenskega jezika

Objavljeno: 23. 6. 2017 - Branko Kašnik

Državna revizijska komisija je v zadevi št. 018-103/2017-5 presojala ali je zahteva, da odgovorni vodja projekta pozna slovenski jezik na nivoju B2 v skladu s CEFRL, v nasprotju z ZJN-3.

 

Državna revizijska komisija je na podlagi nalog, ki bi jih odgovorni vodja projekta moral izvajati naročnik prepričljivo pojasnil, da je komunikacija s konsekutivnim tolmačenjem bolj omejujoča kot neposredna komunikacija med naročnikom in odgovornim vodjo projekta, dvakrat daljša kot neposredna komunikacija oz. da bi komuniciranje s tolmačen vpivalo na časovni potek izmenjave stališč, saj bi bilo potrebno prevajanje iz tujega jezika v slovenski jezik in obratno.

 

Državna revizijska komisija je v konkretnem primeru in ob upoštevanju vseh okoliščin, povezanih s predmetom javnega naročila odločila, da je naročnik uspel izkazati, da ima objektivno opravičljive in storkovno utemeljene razloge za zahtevo, da mora odgovorni vodja projekta znati slovenski jezik na stopnji B2.

 

Vir: Odločitev št. 018-103/2017-5

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


DKOM o zahtevi po zaposlitvi kadra

Objavljeno: - Branko Kašnik

Državna revizijska komisija je v zadevi št. 018-084/2017-8 presojala določilo razpisne dokumentacije, po kateri je naročnik zahteval, da mora biti ključni kader pri ponudniku zaposlen ali pa da bo zaposlen najkasneje pred podpisom pogodbe.

 

Državna revizijska komisija je odločila, da je naročnik kršil 81. člen ZJN-3, ker je s tako postavljeno zahtevo brez kakršnekoli upoštevne utemeljitve ponudnikom onemogočil uporabo zmogljivosti drugih subjektov glede pogojev v zvezi s strokovno sposobnostjo.

 

Državna revizijska komisija je v okviru iste odločitve pojasnila tudi, da zahteva, da mora ponudnik ključne dele izvesti sam, ne zahteva tudi, da so kadri pri ponudniku zaposleni. Zahteva, da mora ponudnik ključne dele izvesti sam, se namreč nanaša na ponudnika.

 

Vir: Odločitev št. 018-084/2017-8

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


ESPD v praksi

Objavljeno: 20. 6. 2017 - Petra Ferk

Ena od prednosti enotnega evropskega dokumenta v zvezi z oddajo javnega naročila (ESPD), predpisan z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/7, naj bi bila v tem, da ga ponudniki lahko uporabijo večkrat.

Uveden je bil, kot pojasnjuje Direktiva 2014/24/EU v točki 84 preambule, ker številni gospodarski subjekti, tudi MSP, ugotavljajo, da so velika ovira za njihovo sodelovanje v postopkih javnega naročanja upravne obremenitve, ker je treba predložiti veliko število potrdil ali drugih dokumentov v zvezi z razlogi za izključitev in pogoji za sodelovanje. Omejitev teh zahtev, na primer z uporabo enotnega evropskega dokumenta v zvezi z oddajo javnega naročila (ESPD) v obliki posodobljene lastne izjave, bi lahko pomenila precejšnjo poenostavitev, ki bi koristila javnim naročnikom in gospodarskim subjektom. Posledično je bil ESPD zasnovan kot instrument, ki bi omejil te zahteve.

Kot ugotavljamo, v praksi slovenske ESPD storitve <https://ejn.gov.si/espd> to ne drži,  saj naročnik sam pripravi ESPD: vnese podatke o naročniku, ime naročila, kratek opis naročila ter označi rubrike, za katere želi, da jih ponudniki izpolnijo  – včasih je to skupna izjava o izpolnjevanju vseh pogojev, včasih pa posamezne izjave. Na drugi strani pa slovenska ESPD storitev ne omogoča generiranja ESPD obrazca v .pdf obliki ampak zgolj kot .xml, obenem pa tudi ne omogoča njegov ponovne uporabe, temveč ga morajo ponudniki generirati vedno znova.

Upravičeno se ob drugih vprašanjih torej postavlja vprašanje, ali potemtakem ESPD obrazec ponudnikom olajša oddajo ponudbe ali pa predstavlja dodatno administrativno breme za ponudnike, ter ali ne bi morebiti veljalo nadgraditi funkcionalnosti nacionalne ESPD storitve na način, da bo ponudnikom olajšala oddajanje ponudb.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Odločitev Sodišča EU v postopku za predhodno odločanje iz Slovenije (C‑296/15)

Objavljeno: 10. 6. 2017 - Boštjan Ferk

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil je v postopku odločanja o zahtevku za revizijo vlagatelja Medisanus d.o.o., v postopku oddaje javnega naročila za dobavo zdravil, ki ga vodi Splošna bolnišnica Murska Sobota izrazila dvom o skladnosti zahteve po slovenskem poreklu plazme, ki se uporablja za izdelavo zdravil, ki sta predmet javnega naročila iz postopka v glavni stvari, s členoma 2 in 23 Direktive 2004/18, ker bi ta zahteva lahko kršila načelo enakega obravnavanja in spoštovanja konkurence med gospodarskimi subjekti. Skladno s tem je DKOM na Sodišče EU naslovila vprašanje za predhodno odločanje.

Sodišče EU je odločilo, da določbi razpisne dokumentacije glede javnega naročila, ki v skladu z zakonodajo države članice, ki velja za naročnika, zahteva, da so zdravila iz plazme, ki so predmet zadevnega javnega naročila, izdelana iz plazme, zbrane v tej državi članici, nista skladni s pravom EU, konkretno predstavljata kršitev člena 2 in člena 23(2) in (8) Direktive 2004/18/ES. Sodba je dostopna na povezavi.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


DKOM priznan status “sodnega tribunala” pred Sodiščem EU (C‑296/15)

Objavljeno: - Boštjan Ferk

S sodbo v zadevi C‑296/15 je Sodišče EU Državni revizijski komisijo pripoznalo status “sodnega tribunala”, pri čemer je opravilo test ali jo je mogoče šteti šteti za „sodišče države članice“ v smislu člena 267 PDEU. Pri svoji presoji je Sodišče EU izhajalo iz naslednjih kriterijev, kot so zakonska podlaga tega organa, njegova stalnost, obveznost njegove sodne pristojnosti, kontradiktornost postopka, njegova uporaba pravnih pravil in njegova neodvisnost (glej v tem smislu sodbo z dne 6. oktobra 2015, Consorci Sanitari del Maresme, C‑203/14, EU:C:2015:664, točka 17 in navedena sodna praksa).

Sodišče EU je v obravnavani zadevi  iz podatkov, ki jih je Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil predložila v prilogi k predložitveni odločbi, ugotovila, da ta komisija ni povezana z javnimi organi, katerih odločbe nadzira. Poleg tega imajo njeni člani, kar zadeva njihovo imenovanje ter trajanje in razloge za prenehanje njihovega mandata, zagotovljena vsa jamstva, določena z Zakonom o sodniški službi, tako da je njihova neodvisnost zagotovljena. S tem je Sodišče EU potrdilo kriterij neodvisnosti.

Sodišče je prav tako ugotovilo, da je  komisija določena z Zakonom o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, na podlagi katerega je stalna, njena sodna pristojnost pa obvezna. Sodišče je tudi ugotovilo, da komisija uporablja tudi Zakon o pravdnem postopku in svoj poslovnik, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, pri čemer začne odločati na podlagi zahtevka, njene odločbe pa postanejo pravnomočne. S tem je Sodišče EU potrdilo kriterij zakonske podlage organa in njegove stalnosti.

Sodišče je tudi ugotovilo, da stranke in glede na primer izbrani ponudnik imajo v okviru postopka pravico predstaviti svoje stališče in se izreči o navedbah, ki so jih podale druge stranke in zagovornik javnega interesa. S tem je Sodišče EU potrdilo kriterij kontradiktornosti

Na podlagi tega je Sodiše EU zaključilo, da Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil izpolnjuje merila za to, da jo je mogoče šteti za „sodišče države članice“ v smislu člena 267 PDEU, in je vprašanje, ki ga je postavila Sodišču, dopustno.

 

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


DKOM presojala ustreznost garancije za resnost ponudbe

Objavljeno: 31. 5. 2017 - Branko Kašnik

V odločitvi št. 018-079/2017-6 je Državna revizijska komisija presojala dopustnost ponudbe, katero je vlagatelj zahtevka za revizijo izpodbijal z navedbo, da je garancija za resnost ponudbe predložena v prenizkem znesku.

Naročnik je zahteval predložitev podpisane bianco menice ter menične izjave s pooblastilom za izpolnitev in unovčenje menice v višini 3% ponudbene cene brez DDV. Ponudbena cena (brez DDV) izbranega ponudnika znaša 574.547,66 EUR, 3% od te cene pa znaša 17.236,43 EUR. Izbrani ponudnik je v menični izjavi s pooblastilom za izpolnitev in unovčenje menice navedel znesek 17.236,40 EUR. Vlagagtelj je navajal, da je zagotovljeno finančno zavarovanje prenizko za 0,03 EUR.

Državna revizijska komisija je v konkretnem primeru odločila, da navedeno ne predstavlja neskladnosti z razpisno dokumentacijo, z naslednjo obrazložitvijo:

»Da bi bilo mogoče slediti (smiselnim) navedbam vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, da so morali ponudniki (in torej tudi izbrani ponudnik) izračunani znesek »3% od ponudbene cene brez DDV«, ki predstavlja zahtevano višino finančnega zavarovanja, zaokrožiti na dve decimalni številki natančno, bi moral naročnik to izrecno, jasno in nedvoumno zahtevati v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (posebej še upoštevajoč dejstvo, da je takšno zahtevo izrecno postavil v zvezi z oblikovanjem ponudbene cene). Ob umanjkanju takšne vnaprej določene zahteve pa gre ugotoviti, da je naročnik ponudnikom prepustil odločitev, na kakšen način bodo zaokrožili izračunani znesek »3% od ponudbene cene brez DDV«, ki predstavlja višino zahtevanega finančnega zavarovanja.«

Povezava do odločitve

 

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Priporočila Komisije Sloveniji za 2017 in 2018

Objavljeno: 23. 5. 2017 - Petra Ferk

Evropska komisija Sloveniji za leti 2017 in 2018 med drugim priporoča optimizacijo javnega naročanja na področju zdravstva, kakor izhaja iz predloga priporočil za posamezne države članice glede proračunskih in reformnih ukrepov za naslednjih 12–18 mesecev, ki ga je Komisija objavila v okviru postopka evropskega semestra 2017 dne 22. maja 2017. Komisija države članice poziva, da izkoristijo oživitev gospodarstva za nadaljevanje strukturnih reform, povečanje naložb in okrepitev svojih javnih financ. Komisija Sloveniji za leti 2017 in 2018 zlasti priporoča:

  1. Izvaja svojo fiskalno politiko v skladu z zahtevami preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast, kar pomeni znaten fiskalni napor za leto 2018. Pri sprejemanju ukrepov politike upošteva doseganje fiskalne naravnanosti, ki prispeva k okrepitvi trenutnega okrevanja in zagotavljanju vzdržnosti javnih financ Slovenije. Sprejme in izvede predlagano reformo zdravstvenega sistema ter sprejme načrtovano reformo dolgotrajne oskrbe, s katero bo povečala stroškovno učinkovitost, dostopnost in kakovost oskrbe. V celoti izkoristi potencial centraliziranega javnega naročanja v zdravstvenem sektorju. Sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti in ustreznosti pokojninskega sistema.

 

  1. Okrepi prizadevanja za povečanje zaposljivosti nizko usposobljenih in starejših delavcev, zlasti s ciljnimi ukrepi na področju vseživljenjskega učenja in aktivacijskimi ukrepi.

 

  1. Izboljša pogoje financiranja, vključno s spodbujanjem trajnega reševanja slabih posojil in dostopom do alternativnih virov financiranja. Zagotovi polno izvajanje strategije Družbe za upravljanje terjatev bank. Zmanjša upravno breme za podjetja, ki izvira iz predpisov o prostorskem načrtovanju in gradbenih dovoljenjih, in zagotovi dobro upravljanje podjetij v državni lasti.
 Vir: Evropska komisija

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Elektronsko javno naročanje v resničnem svetu – odziv

Objavljeno: 18. 5. 2017 - Boštjan Ferk

Na predstavitev dr. Petre Ferk na temo “Implementing e-procurement in real life”, ki je bila izvedena v okviru “Early Career Researcher konference” v Londonu, je bil na spletnem portalu Public Spend Forum Europe s strani  Petra Smitha objavljen zanimiv odziv v katerem je bil pohvaljen pristop, ki povezuje teorijo in prakso, kar je sicer tudi ena od temeljnih usmeritev Inštituta za javno-zasebno partnerstvo. Celoten komentar je dosegljiv tukaj.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.

Stran http://pppforum.si uporablja piškotke. Z uporabo strani se strinjate z uporabo piškotkov. Več o piškotkih