IZBERI TEMO

Mednarodna konferenca Speed-uPPP 2017

Objavljeno: 10. 9. 2017 - Petra Ferk

Vabimo vas na Mednarodno konferenco s področja javno-zasebnih partnerstev in javnih naročil, ki bo potekala 27. in 28. novembra 2017 v Hotelu Golf na Bledu. S konferenco si prizadevamo narediti pomemben korak naprej pri obravnavi javnih naročil in javno-zasebnih partnerstev s strani političnih odločevalcev, javnih uslužbencev, potencialnih investitorjev, praktikov in končnih uporabnikov v Sloveniji in regiji.

Z nami bodo domači in tuji mednarodno priznani strokovnjaki, ki bodo predstavili praktične primere, ki lahko predstavljajo učinkovite rešitve izzivov s katerimi se soočate ter predstavnikih institucij EU, pri katerih boste lahko neposredno preverili stališča glede odprtih vprašanj povezanih z javnim naročanjem in javno-zasebnimi partnerstvi.

Več informacij in prijave TUKAJ.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


SODIŠČE EU O PODALJŠANJU KONCESIJ

Objavljeno: 8. 5. 2017 - Nina Pekolj

Sodišče EU se je v združenih zadevah C-458/14, Promoimpresa Srl in C-67/15, Mario Melis in drugi, odločalo o vprašanju dopustnosti samodejnega podaljšanja koncesije (tj. brez izvedbe postopka javnega razpisa) za opravljanje gospodarske dejavnosti na javnem dobru. Sodišče je odločilo, da določbe nacionalne zakonodaje, ki določajo samodejno podaljšanje tovrstnih koncesij brez izvedbe vsakršnega postopka izbora med potencialnimi kandidati, zlasti kadar le-te pomenijo gotov čezmejni interes, nasprotujejo pravnemu redu EU.

Sodišče je v predmetnih zadevah presojalo skladnost italijanske nacionalne zakonodaje s temeljnimi načeli prava EU (načelo svobode ustanavljanja, nediskriminacije in varstva konkurence, kot so opredeljeni v PDEU) ter namenom in določbami Direktive 2006/123 o storitvah na notranjem trgu ter Direktive 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb. Italijanska nacionalna zakonodaja, ki je bila predmet predhodnega odločanja v predmetnih zadevah, je namreč določala samodejno podaljšanje trajanja koncesij za izkoriščanje območja javnega dobrega ob morju, jezerih in rekah za opravljanje turistično-rekreativnih dejavnosti (npr. za kiosk, verando, bazene, pristajališče, akvakulturo, športne dejavnosti, …) brez obveznosti predhodne izvedbe postopka javnega razpisa in ne glede na to, ali so prvotne koncesijske pogodbe predvidevale to možnost ali jo celo izključevale (kot v predmetni zadevi). Po navedbah italijanske vlade takšne določbe temeljijo na načelu pravne varnosti (C-347/06, ASM Brescia SpA, tč. 64, ter C-221/12, Belgacom NV, tč. 38) oziroma dolžnosti spoštovanja legitimnega pričakovanja imetnikov teh koncesij, tako da se jim omogoči povrnitev investicij, ki so jih izvedli.

Sodišče EU je pri presoji dopustnosti določb nacionalne zakonodaje kot relevantna izpostavilo sledeče ugotovitve:

  • predmetne koncesije po vsebini predstavljajo dovoljenja v smislu določb Direktive 2006/123, saj gre ne glede na to, kako so opredeljene po nacionalnem pravu za uradne odločitve, ki jih morajo ponudniki pridobiti od nacionalnih organov (v tem primeru občinskih organov), da lahko opravljajo svojo gospodarsko dejavnost,
  • koncesije iz postopka v glavni stvari so številčno omejena zaradi pomanjkanja naravnih virov,
  • predmetne koncesije ob upoštevanju zlasti geografskega položaja javnega dobrega in gospodarske vrednosti te koncesije pomenijo gotov čezmejni interes, ki hkrati v celoti izključuje možnost sklicevanja na načelo pravne varnosti v smislu, kot ga navaja italijanska vlada s sklicevanjem na citirani sodbi Sodišča,

ter na podlagi le-teh zaključilo, da bi (občinski) organ za podelitev koncesij nedvomno izvesti postopek izbora med potencialnimi kandidati, ki bi zagotovil popolno jamstvo za nepristranskost in preglednost, zlasti z ustrezno objavo in odločilo, da Direktiva 2006/123 in 49. člen PDEU nasprotujeta nacionalnemu ukrepu, ki določa samodejno podaljšanje dovoljenj, ki obstajajo na javnem dobrem ob morju in jezerih in ki so namenjena opravljanju turistično-rekreativnih dejavnosti (če te koncesije pomenijo gotov čezmejni interes), brez izvedbe vsakršnega postopka izbora med potencialnimi kandidati.

 

Uporabo Direktive 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb pa je Sodišče v predmetni zadevi izključilo z utemeljitvijo, da dovoljenja iz postopka v glavni stvari po svoji vsebini ne predstavljajo koncesije za storitve v smislu Direktive 2014/23/EU, ki iz dometa »koncesije za storitve« izključuje nekatere sporazume o pravici gospodarskega subjekta do uporabe nekaterih javnih domen ali virov na podlagi zasebnega ali javnega prava, na primer zemljišč, pri katerih država določi samo splošne pogoje za njihovo uporabo, ne naroči pa konkretnih gradenj ali storitev.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Delavnica: Dinamična javno-zasebna partnerstva

Objavljeno: 26. 4. 2017 - Boštjan Ferk

Inštitut za javno-zasebno partnerstvo skupaj s Predstavništvom Evropske Komisije v Sloveniji organizira še četrto v seriji delavnic na temo javno-zasebnih partnerstev. Poudarek na tokratni delavnici bo namenjen projektom javno-zasebnih partnerstev na področju varstva kulturne dediščine. Tako bo predstavljen projekt “Obnova kulturne dediščine po modelu javno-zasebnega partnestva – Bathanijev dvorec v Tišini”. Delavnica bo potekala 16. maja 2017 na Ptuju. Več o dogodku najdete tukaj.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Predlog novele ZJZP

Objavljeno: 29. 3. 2017 - Boštjan Ferk

Na portalu E-demokracija je bil objavljen predlog novele Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, s katerim se bo spremenila vsebina sedaj veljavnega ZJZP. Komentarje na predlog zakona je mogoče oddati do 14.4.2017. Besedilo predloga zakona je dostopno na tej povezavi

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Predlog Zakona o podeljevanju koncesij

Objavljeno: - Boštjan Ferk

Na portalu E-demokracija je bil objavljen predlog Zakona o podeljevanju koncesij, s katerim se bo v naš pravni red prenesla Direktiva 2014/23/EU. Komentarje na predlog zakona je mogoče oddati do 14.4.2017. Besedilo predloga zakona je dostopno na tej povezavi

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Pametna javno-zasebna partnerstva, 16. marec 2017

Objavljeno: 14. 3. 2017 - Petra Ferk

Vabimo vas, da se nam pridružite na “Speed uPPP” delavnici o javno-zasebnih partnerstvih za lokalne skupnosti na temo “Pametna javno-zasebna partnerstva”, ki jo organizirata Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji v sodelovanju z Inštitutom za javno-zasebno partnerstvo dne 16. marca 2017  v Hiši Evropske unije Slovenija, Dunajska 20, Ljubljana. Udeležba je brezplačna, je pa obvezna predhodna prijava. Število mest je omejeno. Prijavite se!

Delavnici v Ljubljani bodo sledile še delavnice v Novem mestu, Piranu in na Ptuju. Napovedi prihodnjih delavnic in program so objavljene na spletni strani Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji in spletni strani Inštituta za javno-zasebno partnerstvo.

Vse udeležence, ki imajo bodisi konkreten projekt ali idejo za projekt bodisi  zanimivo vprašanje, vezano na področje javno-zasebnih partnerstev, in bi želeli v razpravi s predavatelji ter udeleženci preveriti svoja izhodišča, dvome ali ideje, pozivamo, da nam svojo idejo sporočijo po elektronski pošti na info@pppforum.si. Ideje bomo vključili v program in jih obravnavali v okviru delavnice.

Več informacij o dogodku in prijave v programu, ki je dostopen tukaj.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Brez strokovnega dialoga le slabo javno naročanje

Objavljeno: - Petra Ferk

V Združenem kraljestvu odmeva nedavno poročilo »Building government’s commercial capability«, ki ga je izdal Institute for Government (Inštitut za vlado), vodilni »think-tank« v Združenem kraljestvu za boljše delovanje vlade. Poročilo analizira številne pomanjkljivosti, s katerimi se sooča sistem javnega naročanja v Združenem kraljestvu.

Tokratna raziskava Inštituta za vlado, posledica številnih škandalov, s katerimi se je soočalo Združeno kraljestvo na področju javnega naročanja v zadnjem času, je ponovno pokazala, da so vzroki za pomanjkljivosti in posledično škandale skupni –  pomanjkanje strokovnega dialoga naročnikov z ponudniki v fazi, ko se pripravlja strategija javnega naročanja države in ko se načrtuje izvedba posameznega javnega naročila; pomanjkljive investicije v kakovostno in stalno spremljanje ter nadzor nad izvajanjem pogodb, ponudnikov in trga; pomanjkljive sposobnosti javne uprave in njenih zaposlenih zaposlenih na področjih javnega naročanja, oddajanja naročil ter nadzora nad izvajanjem pogodb.

Pomanjkljive kompetence na teh področjih botrujejo razlogu, da javni sektor ne ve, kako dobiti najboljše od trga, od ponudnikov te posledično tega tudi ne more dobiti.

Vlada Združenega kraljestva se je lotila teh pomanjkljivosti, ki so že dolgo poznane, s prizadevanji za izboljšanje učinkovitosti in s prizadevanji za izboljšanje »poslovne usposobljenosti« zaposlenih v javni upravi in tudi z reformo v okviru posameznih oddelkov.

Ker je velja urejenost sistema javnega naročanja kot enega najbolj vzornih sistemov javnega naročanja v Evropi, pa se kljub temu sooča s temi težavami, imajo ugotovitve Inštituta za vlado velik odmev in poučno vrednost tudi izven Združenega kraljestva.

Celotno poročilo Inštituta za vlado (Institute for Government) je objavljeno tukaj.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Prenova UNCITRAL-ovega PFI priročnika

Objavljeno: 8. 3. 2017 - Petra Ferk

Doc. dr. Petra Ferk se je dne 6. in 7. marca 2017 udeležila delovnega srečanja strokovne skupine Uncitrala za prenovo Zakonodajnega priročnika o projektih javno zasebnih partnerstev (Uncitral Legislative Guide on Privately Financed Infrastructure Projects) na Dunaju. Strokovna skupina se je zavzela, da se Uncitralov zakonodajni priročnik o projektih javno zasebnih partnerstev povsem prenovi in ne zgolj posodobi, saj ne zadošča več sedanjim potrebam. Zlasti se je skupina zavzela, da se v okviru priročnika več pozornosti posveti tudi modelom, ki so v prvi vrsti namenjeni za zagotavljanje javnih storitev in ki vključujejo plačila s strani končnih uporabnikov (koncesija) in ne zgolj plačila s strani javnega partnerja, kot je to značilno za projekte PFI, ki so se razvili v Združenem kraljestvu. O nadaljnjem poteku aktivnosti in o potrditvi predlogov strokovne skupine bo odločala Uncitralova komisija na 50. zasedanju, ki bo v juliju 2017 na Dunaju.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


JZP na področju kulturne dediščine

Objavljeno: 7. 3. 2017 - Branko Kašnik

V okviru programa INTERREG Centralna Evropa je potekal projekt RESTAURA, znotraj katerega je potekalo zbiranje izkušenj pri uvajanju javno-zasebnega partnerstva za obnovo in revitalizacijo zgodovinskih stavb.

V projekt je Inštitut za javno-zasebno partnerstvo vključen kot pridružen partner (Associated Organisation).

Za vsako državo je bilo tako oblikovano tudi poročilo o preteklih projektih, stanju in možnostih na tem področju, pri čemer je vsem poročilom skupno, da države za obnovo in revitalizacijo zgodovinskih stavb kot eno od potencialnih oblik prepoznavajo obliko javno-zasebnega partnerstva, saj se obseg evropskih sredstev za investiranje skozi javno naročanje, zmanjšuje.

Povezava do poročil

 

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Udrihanje po JZP terja svoj davek

Objavljeno: 11. 2. 2017 - Petra Ferk

Po izjemnem zagonu javno-zasebnih partnerstev v Franciji pred dobrim desetletjem, so le-ti danes prisotni v pičlem številu. Vedno več akademikov in vidnih strokovnjakov s področja javno-zasebnih partnerstev poroča in dokazuje, da predstavljata poglavitni razlog za bistveno manjši obseg javnih investicij z zasebnimi sredstvi negativno poročanje o projektih javno-zasebnih partnerstev v medijih in zloraba teh projektov za namen političnega obračunavanja.

Vir: The World Bank Infrastructure & PPP Blog

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


DKOM ODLOČALA O ENERGETSKEM POGODBENIŠTVU

Objavljeno: 18. 1. 2017 - Branko Kašnik

Državna revizijska komisija je v sklepu št. 018-239/2016-10 z dne 19. 12. 2016 odločila, da je energetsko pogodbeništvo v primeru prenove javne razsvetljave v Občini Izola treba presojati kot javnonaročniško javno-zasebno partnerstvo in ne kot koncesijo storitev.

Državna revizijska v ključen delu sklepa navaja:

»Ob upoštevanju vseh predstavljenih dejstev in ugotovitev Državna revizijska komisija zaključuje, da se »[k]oncesionirana izbirna lokalna gospodarska javna služba« […] »financira iz plačil za storitve, ki jih opravi koncesionar v okviru izvajanja koncesijske dejavnosti iz sredstev občinskega proračuna koncedenta«. V okoliščinah, ki so značilne za oddajo tega predmeta naročila, pa večine oziroma znatnega dela tveganja, povezanega s predmetom naročila, ki je značilno za položaj koncesionarja v okviru koncesije, tudi ne nosi gospodarski subjekt, katerega prijava (ponudba) bo izbrana kot najugodnejša (in bo izvajal predmet tega naročila). Zapisano pomeni, da v posledici ne gre ne za koncesijo za storitve ne za koncesijo za gradnje, pač pa gre za javnonaročniško javno-zasebno partnerstvo v smislu 2. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljevanju: ZJZP), v povezavi s 27. členom ZJZP. Operativno tveganje pri izvajanju prenove javne razsvetljave v Občini Izola (v smislu, ki je pravno upošteven v smislu 1. točke člena 5 Direktive 2014/23/EU in sodne prakse Sodišča Evropske unije) se namreč na gospodarski subjekt, katerega prijava (ponudba) bo izbrana kot najugodnejša (in bo izvajal predmet zadevnega naročila), ne prenese v celoti ali vsaj v bistvenem delu. Operativno tveganje, upoštevno za opredelitev naročila za koncesijo (za storitve), bi moralo izhajati iz dejavnikov, na katere stranke nimajo vpliva. Tveganja, povezana s slabim upravljanjem, napakami pri presoji gospodarskega subjekta, neizpolnjevanjem pogodbenih obveznosti gospodarskega subjekta ali višjo silo, niso odločilna pri uvrstitvi pogodbenega razmerja med koncesije, saj so ta tveganja značilna za vsa pogodbena razmerja, ne glede na to, ali gre za javno naročilo oziroma javno-zasebno partnerstvo ali koncesijo. Operativno tveganje je potrebno razumeti kot tveganje, ki je posledica izpostavljenosti tržnim nepredvidljivostim in je povezano s povpraševanjem ali dobavo oziroma tako s povpraševanjem kot dobavo, kot je bilo to ugotovljeno že doslej, pa ne iz podatkov v dokumentaciji, ki jo je naročnik odstopil Državni revizijski komisiji, ne iz vlog, prejetih v postopku, tveganje, ki bi bilo posledica izpostavljenosti tržnim nepredvidljivostim in bi bilo povezano s povpraševanjem ali dobavo oziroma z obojim, ne izhaja. Kot tveganje, povezano s povpraševanjem, je namreč, kot že pojasnjeno, šteti tveganje glede dejanskega povpraševanja po storitvah, ki so predmet pogodbe, kot tveganje, povezano z dobavo, pa je razumeti tveganje pri opravljanju storitev, ki so predmet pogodbe, predvsem tveganje, da opravljene storitve ne bodo ustrezale povpraševanju (primerjaj vsebino 20. uvodne izjave Direktive 2014/23/EU).”

 

Celotno besedilo sklepa je na voljo na naslednji povezavi:

http://www.dkom.si/odlocitve_DKOM/2016122808513275/

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Drugi opomin za neprenos Direktive o koncesijah

Objavljeno: 29. 12. 2016 - Petra Ferk

Evropska komisija je 8. decembra 2016 Sloveniji izrekla drugi opomin, ker v nacionalno zakonodajo še ni prenesla nove evropske direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb iz 2014. Poleg Slovenije je opomine prejelo še 14 držav članic.

Na ministrstvu za finance so za STA pojasnili, da pripravljajo nov zakon o koncesijah, ki bo med drugim uredil tudi prenos koncesijske direktive. Ob tem poudarjajo, da obstoječa zakona o javno-zasebnem partnerstvu in o gospodarskih javnih službah to področje že urejata, zato naj bi bil po njihovih pojasnilih potreben samo delni prenos direktive. Na ministrstvu predvidevajo, da bodo osnutek zakona v medresorsko obravnavo posredovali januarja prihodnje leto.

Članice so morale komisijo o prenosu novih pravil obvestiti do 18. aprila. Že v drugo opomnjenih 15 članic ima na voljo dva meseca, da Bruselj obvesti o ukrepih za uskladitev nacionalne zakonodaje s pravom EU. V nasprotnem primeru lahko Evropska komisija zadevo predloži Sodišču EU.

Vir: STA

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


JAVNO-ZASEBNA PARTNERSTVA IN DRŽAVNA POMOČ

Objavljeno: 18. 9. 2016 - Boštjan Ferk

The European PPP Expertise Centre je pred kratkim objavil poročilo o javno-zasebnem partnerstvu in državnih pomočeh (v nadaljevanju poročilo). Namen poročila je predstaviti izvajalcem javno-zasebnih partnerstev pojavne oblike državnih pomoči pri njihovih projektih ter ravnanja, s katerimi se lahko izognejo tveganju nudenja oz. sprejemanja nedovoljenih državnih pomoči.
V poročilu je najprej predstavljena ureditev državne pomoči v EU, ki temelji na 107. in 108. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije. Našteti so pogoji, kdaj gre za državno pomoč, pri čemer je izpostavljen predvsem pogoj financiranja iz državnih oz. javnih sredstev.
V nadaljevanju so predstavljene situacije, ko se v javno-zasebnih partnerstvih zaradi njihove dolgotrajne in kompleksne narave najpogosteje pojavi vprašanje državnih pomoči, in sicer:

1. Pri plačilu javnega naročnika zasebnemu partnerju
Da plačilo zasebnemu izvajalcu ne bo spoznano za subvencijo in s tem državno pomoč, mora biti višina plačila enaka tržni vrednosti storitev. Glede na prakso Evropske komisije (v nadaljevanju EK) se tržna cena zagotovi s pravilno izpeljanim postopkom javnega naročanja. Za določitev višine plačil zasebnemu partnerju ni predpisana posebna metoda, EK pa v tem pogledu izpostavlja dva pogoja, ki morata biti izpolnjena, da se doseže tržna cena:
      • transparenten in nediskriminatoren postopek javnega naročanja,
      • načelo upravljavca v tržnem gospodarstvu.
Načelo upravljavca v tržnem gospodarstvu pomeni, da ne gre za državno pomoč, v kolikor država prispeva k projektu pod pogoji, ki bi bili sprejemljivi za zasebnega investitorja, ki deluje v običajnih pogojih v tržnem gospodarstvu. V zadevnem poročilu sta kot kriterija za presojo, ali gre za državno pomoč v zvezi s plačilom zasebnemu partnerju, določena še zagotovitev transparentnosti in enakega obravnavanja preko objav v Uradnem listu EU ter uporaba metode za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe.

2. Pri izvajanju gospodarskih javnih služb
Posebna narava gospodarskih javnih služb zahteva od države dodatno plačilo zasebnemu partnerju za kompenziranje stroškov, saj zasebni izvajalec v nasprotnem nima gospodarskega interesa za opravljanje določenih storitev. Pri kompenzaciji mora država ravnati v skladu s pravili o gospodarskih javnih službah, ki zahtevajo predvsem naslednje: določno opredelitev javnega naročila in potencialnih uporabnikov, transparenten in objektiven način določitve kompenzacije ter izogibanje čezmerni kompenzaciji.

3. Pri državnih garancijah
Tveganje v zvezi s projektom je v primeru izdaje garancije preneseno na državo. Država ima dolžnost za tak način zavarovanja projekta zahtevati od zasebnega izvajalca primerno premijo, saj bi šlo v nasprotnem za dajanje prednosti zasebnemu partnerju, hkrati pa za potencialno oškodovanje državnega proračuna, kar bi posledično predstavljalo državno pomoč. V poročilu so opisani možni načini za vzpostavitev primerne premije za garancijo in predstavljeni ostali pogoji, da ne gre za državno pomoč.

4. Pri prodaji nepremičnin
Za državno pomoč je lahko spoznana tudi prodaja nepremičnin zasebnemu partnerju, če je bila transakcija izvedena na način, da zasebnega partnerja favorizira. Temu se je mogoče izogniti s prodajo na javni dražbi ali po podobnih postopkih, kjer šteje prodajna cena za tržno vrednost in je prisotnost državnih pomoči izključena. Državna pomoč je prav tako izključena v primerih, ko je prodaja nepremičnine vključena v postopek javnega naročanja. Tržna vrednost se lahko v ostalih primerih določi s strani neodvisnega ocenjevalca tržne vrednosti.

Več o vprašanjih državne pomoči pri izvajanju projektov v okviru javno-zasebnega partnerstva si lahko preberete v poročilu.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


USPEŠEN JZP: “BATHYANIJEV DVOREC”

Objavljeno: - Boštjan Ferk

V soboto, 3. septembra 2016 se je s predajo prostorov svojemu namenu uspešno zaključilo javno-zasebno partnerstvo za izvedbo projekta “Rekonstrukcija Bathyanijevega dvorca”. Obnova dvorca in na novo zgrajen Zdravstveni center sta pomembna pridobitev za občane Občine Tišina, hkrati pa ima izvedba projekta velik doprinos k ohranitvi nepremične kulturne dediščine v Republiki Sloveniji, gre namreč za enega prvih projektov javno-zasebnih partnestev na področju varstva kulturne dediščine pri nas. Vrednost projekta je znašala cca. 900.000 €. Več o izvedbi javno-zasebnega partnerstva si lahko preberete na tej povezavi.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Prenova sodišč z JZP

Objavljeno: 26. 8. 2016 - Branko Kašnik

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, organ upravljanja za evropske strukturne sklade in Kohezijski sklad, je izdala odločitev o finančni podpori za prvi projekt s področja energetske učinkovitosti, pametnega upravljanja z energijo in uporabo obnovljivih virov energije v javni infrastrukturi, kjer je Sloveniji v obdobju 2014–2020 na voljo 115,2 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev. Gre za prvi demonstracijski oz. pilotni projekt energetske prenove stavb sodišč v Celju, Murski Soboti in Slovenj Gradcu, naložba pa se bo izvajala po principu javno zasebnega partnerstva. Vrednost potrjenega projekta znaša dobra 2 milijona evrov, od tega bo Kohezijski sklad prispeval nekaj več kot 560.000 evrov.

Vir: energetika-portal.si

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


KONCESIJA – ENERGETSKO POGODBENIŠTVO V OBČINI AJDOVŠČINA

Objavljeno: 20. 7. 2016 - Boštjan Ferk

Občinski svet Občine Ajdovščina je dne 15. 7. 2016 sprejel Odlok o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta Pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Občine Ajdovščina. Projekt se bo izvajal v obliki koncesijskega javno-zasebnega partnerstva, in sicer kot koncesija storitev energetskega pogodbeništva po principu pogodbenega zagotavljanja prihranka energije v objektih koncedenta, ki so navedeni v omenjenem odloku. Koncesijska pogodba se bo sklenila s koncesionarjem, ki bo izbran na podlagi javnega razpisa. Več o predmetu, pravicah in obveznostih koncedenta in koncesionarja, postopku izbire koncesionarja in o drugih sestavinah razmerja javno-zasebnega partnerstva si lahko preberete v odloku, ki je dostopen na tej povezavi.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


JAVNO-ZASEBNA PARTNERSTVA IN JAVNO NAROČANJE

Objavljeno: 16. 6. 2016 - Boštjan Ferk

Novosti iz Direktive 2014/24/EU o javnem naročanju so relevantne za izvajanje postopkov javno-zasebnih partnerstev. Spremembe postopkov javnega naročanja pod vplivom Direktive 2014/24/EU o javnem naročanju in Direktive 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb izpostavlja EPEC (European PPP Expertise Centre) v poročilu PPPs and Procurement – Impact of the new EU Directives iz aprila 2016 kot pomembno pridobitev za izvajanje javno-zasebnih partnerstvev, saj imajo po novi ureditvi naročniki več avtonomije in možnosti za izvajanje postopkov s pogajanji.

EU je omenjeni direktivi sprejela s ciljem zagotoviti transparenten postopek javnega naročanja, v katerem bodo lahko sodelovali zainteresirani ponudniki iz vseh držav članic EU, s čimer bo na tem področju vzpostavljena konkurenčnost na ravni EU. Poročilo obravnava spremembe, ki jih prinaša Direktiva 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb. Ta vpeljuje fleksibilen režim, ki ne zahteva uporabe točno določenega postopka, in posledično nudi ta ureditev v primerjavi z ureditvijo javnega naročanja več manevrskega prostora za oblikovanje postopka, ki ustreza specifikam konkretnega projekta. V poročilu so podrobneje analizirane potencialne prednosti postopka v primeru izvajanja javno-zasebnega partnerstva s koncesijo.

Na koncu so izpostavljene prednosti novih direktiv ter predvidene ovire, s katerimi so se že ali pa se še bodo soočile države članice EU ob implementaciji le teh, predvsem ker določena vprašanja v direktivah niso urejena. Dejanske spremembe na področju javno-zasebnega partnerstva so torej odvisne od uspešnosti prenosa direktiv v pravni red posameznih držav članic EU. V Sloveniji smo Direktivo 2014/24/EU o javnem naročanju že prenesli s sprejetjem Zakona o javnem naročanju (ZJN-3), medtem ko z implementacijo Direktive 2014/23/EU o podeljevanju  koncesij zamujamo, saj je rok za prenos obeh direktiv potekel 18. 4. 2016.

Celotno poročilo je dostopno na tej povezavi.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


Poziv promotorjem za izgradnjo širokopasovnega omrežja

Objavljeno: 31. 5. 2016 - Branko Kašnik

Občina Kočevje je v sodelovanju s sosednjimi občinami na svoji spletni strani objavila javni poziv promotorjem k oddaji vloge zainteresiranosti za izvedbo projekta ”Gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij.

Rok za sprejem vlog je 20. 6. 2016.

Glavni cilj projekta je gradnja širokopasovnega omrežja naslednje generacije v skupini občin, nadgradnja obstoječega telekomunikacijskega omrežja občin ter povezava vseh zainteresiranih končnih uporabnikov pod enakimi pogoji za vse zainteresirane operaterje in ponudnike storitev na področjih, kjer trenutno zadovoljiv širokopasovni dostop ni možen. Z uspešno izvedenim projektom se bo spodbudil razvoj različnih storitev, povečala se bo učinkovitost javnih institucij in gospodarstva, omogočil se bo hitrejši dostop do znanja in pospešil razvoj podjetništva z visoko dodano vrednostjo, tudi na podeželju. Dostop do širokopasovnega omrežja naslednje generacije bo izboljšal ekonomsko socialni položaj na podeželju v omenjenih občinah.

Besedilo poziva je na voljo na spletni strani Občine Kočevje.

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


DKOM JAVNO NAROČILO PRESODILA KOT KONCESIJO

Objavljeno: 19. 3. 2016 - Branko Kašnik

V zadevi št. 018-270/2015-7 z dne 11. 1. 2016 je Državna revizijska komisija presojala pravilnost ravnanj naročnika v primeru javnega naročila za odstranjevanje pokvarjenih in v prometnih nesrečah poškodovanih vozil.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da v obravnavani zadevi izvajalec storitev odstranjevanja pokvarjenih in v prometnih nesrečah poškodovanih vozil z avtocest in hitrih cest pridobi pravico, da plačilo zahteva od tretjih oseb, ki te storitve uporabljajo, in da izvajalec teh storitev nosi znaten del tveganja izpostavljenosti tržnim tveganjem. Zaradi navedenega je po presoji Državne revizijske komisije obravnavano pravno razmerje treba opredeliti za »koncesijo za storitve« v smislu člena 5. točke prvega odstavka 17. člena ZJN-2 in ne za »naročilo storitev« v smislu 9. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2.

Ker je Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotovila, da obravnavani spor med vlagateljem in naročnikom ne sodi v njeno pristojnost, je na podlagi prvega in drugega odstavka 18. člena ZPP v povezavi s 13. členom ZPVPJN zahtevek za revizijo zavrgla.

Vir: dkom.si

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.


PODALJŠAN ROK ZA VLOGO PROMOTORJA – VILA RAFUT

Objavljeno: - Branko Kašnik

MIZŠ do 20. 1. 2016 ni prejel nobene vloge promotorja, zato je rok za iskanje zasebnega partnerja za prenovo vile Rafut podaljšalo še do konec marca.

Vir: Delo.si

Dodaj odgovor

KOMENTARJI IN VPRAŠANJA

Ni komentarjev.

Stran http://pppforum.si uporablja piškotke. Z uporabo strani se strinjate z uporabo piškotkov. Več o piškotkih