Javna naročila


Javna naročila

SPLOŠNO O JAVNEM NAROČANJU

Javno naročilo pomeni pisno sklenjeno odplačno pogodbo med naročnikom in izbranim gospodarskim subjektom. Predmet javnega naročila je lahko dobava blaga, izvedba storitev ali izvedba gradnje. Kot naročniki najpogosteje nastopajo državni organi, občine, javni zavodi, javna podjetja, itd.

Pogodba je lahko sklenjena v primeru, da je predhodno izveden postopek, predpisan z veljavnim Zakonom o javnem naročanju. Naročnik mora za vsa naročila, ki presegajo predpisane mejne vrednosti, na Portal javnih naročil posredovati obvestilo o naročilu, v katerem navede ključne podatke o javnem naročilu ter povezavo do mesta, kjer je na voljo razpisna dokumentacija.

Naročnik v tipičnem odprtem postopku v razpisni dokumentaciji oblikuje naslednje zahteve:

  • opis in zahteve glede predmeta naročila,
  • pogoje za priznanje sposobnosti,
  • merila za izbor najugodnejšega ponudnika,
  • ostale zahteve glede vsebine, oblike ponudbe,
  • ostale podatke glede načina oddaje ponudbe.

Pogoji za priznanje sposobnosti predstavljajo minimalne zahteve, ki se vežejo na naročnikovo ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter na tehnično in strokovno sposobnost. Že neizpolnjevanje enega pogoja ima za posledico izločitev ponudbe iz postopka javnega naročila.

Merila za izbor najugodnejšega ponudnika so tista določila, na podlagi katerih naročnik odloči, katera ponudba je zanj ekonomsko najugodnejša. Merila morajo biti natančna, objektivna, povezana s predmetom javnega naročila in vnaprej objavljena. ZJN-3 določa, da se merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe določi na podlagi cene ali stroškov, ob uporabi pristopa stroškovne učinkovitosti, na primer z izračunom stroškov v življenjski dobi, kot ga določa zakon, in lahko zajema tudi najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, ocenjeno na podlagi meril, ki se nanašajo na kakovost ter okoljske ali socialne vidike, povezane s predmetom javnega naročila. Takšna merila lahko na primer vključujejo:

  1. kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetske in funkcionalne lastnosti, dostopnost, oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom, socialne, okoljske in inovativne značilnosti ter trgovanje in pogoje v zvezi z njim;
  2. organiziranost, usposobljenost in izkušenost osebja, ki bo izvedlo javno naročilo, če lahko kakovost osebja bistveno vpliva na raven izvedbe javnega naročila;
  3. poprodajne storitve, tehnično pomoč in pogoje dobave, kot so datum dobave ali dokončanja del, postopek dobave ali izvedbe in trajanje dobav ali del.

Ponudniki lahko do roka, ki ga predpiše naročnik, zahtevajo dodatna pojasnila razpisne dokumentacije. V primeru, da potencialni ponudnik meni, da je posamezna zahteva razpisne dokumentacije nezakonita, lahko to dokazuje z zahtevkom za revizijo, ki ga vloži pri naročniku, vendar mora na kršitev zakonodaje na Portalu javnih naročil predhodno opozoriti naročnika. Zahtevek za revizijo je treba vložiti v roku osmih delovnih dni od objave naročnikovega zadnjega pojasnila na Portalu javnih naročil, vendar pa najkasneje do roka za prejem ponudb. V primeru, da naročnik pri svoji določbi vztraja in zahtevek za revizijo zavrne, bo o njem odločila Državna revizijska komisija.

Vse ponudbe morajo znotraj skrajnega roka za sprejem ponudb prispeti na naslov, ki ga v razpisni dokumentaciji določi naročnik. Ponudba, ki bi bila oddana na pošto pred rokom za prejem ponudb in bi prispela po roku za sprejem ponudb, mora biti zavrnjena kot nepravočasna in neodprta vrnjena na ponudnikov naslov.

Odpiranje ponudb mora biti javno in poteka v času, ki ga naročnik določi v razpisni dokumentaciji.

Po javnem odpiranju ponudb naročnik ponudbe praviloma razvrsti glede na merila za izbor najugodnejše ponudbe ter pri najugodnejši ponudbi preveri izpolnjevanje pogojev za priznanje sposobnosti. V primeru, da najugodnejši ponudnik izpolnjuje vse predpisane pogoje, lahko naročnik z odločitvijo o oddaji naročila, le-to dodeli najugodnejšemu ponudniku. Naročnik lahko, kadar za to obstajajo utemeljene okoliščine, vse ponudbe zavrne in postopek javnega naročila ponovi.

Po prejemu odločitve o oddaji naročila lahko ponudniki v osmih dneh vložijo zahtevek za revizijo, v katerem lahko izpodbijajo zgolj naročnikova ravnanja po roku za prejem ponudb, ne pa tudi določb razpisne dokumentacije.

OBJAVE JAVNIH NAROČIL – SLOVENIJA, EU IN BALKAN

REPUBLIKA SLOVENIJA

V Republiki Sloveniji so vsa javna naročila zbrana na Portalu javnih naročil na spletnem naslovu www.enarocanje.si.

EU

Javna naročila drugih držav članic EU so zbrana na portalu TED (Tenders electronic daily), ki predstavlja dopolnilo Uradnemu listu Evropske unije in je objavljen na spletnem naslovu ted.europa.eu. Objavljena so javna naročila, ki presegajo mejne vrednosti za objavo na portalu TED.

REPUBLIKA HRVAŠKA

Vsa javna naročila so objavljena v elektronske oglasniku javnih naročil Republike Hrvaške na spletne naslovu eojn.nn.hr/Oglasnik/.

BOSNA IN HERCEGOVINA

Seznam vseh javnih naročil je objavljen na Portalu javnih naročil Bosne in Hercegovine na spletnem naslovu www.ejn.gov.ba.

REPUBLIKA SRBIJA

V Republiki Srbiji so vsa javna naročila objavljena na spletni strani portal.ujn.gov.rs.

ČRNA GORA

Objave javni naročil so na voljo na spletnem naslovu portal.ujn.gov.me.

REPUBLIKA MAKEDONIJA

Makedonski portal javnih naročil je na voljo na spletnem naslovu e-nabavki.gov.mk.

PREDPISI

Poglavitni predpisi v Sloveniji

ZAKON O JAVNEM NAROČANJU

Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) določa pravila o postopkih javnega naročanja, ki jih izvedejo naročniki v zvezi z javnimi naročili in projektnimi natečaji. Zakon velja od 1. 4. 2016 in v slovenski pravni red prenaša Direktivo 2014/24/EU in Direktivo 2014/25/EU.

Glede na predhodno veljaven ZJN-2 prinaša naslednje ključne spremembe:

  • v enem zakonu ureja splošno, infrastrukturno in obrambno področje javnega naročanja,
    naročnikom omogoča večjo prožnost,
  • olajšuje možnost naročnikov, da izvajajo postopke, v katerih so vključena pogajanja,
  • poenostavlja postopek konkurenčnega dialoga,
  • uvaja nov postopek ”partnerstvo za inovacije”,
  • za sodelovanje v postopku bo zadoščalo, če bo ponudnik predložil le lastno pisno izjavo o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (t. i. ESPD obrazec oz. evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila),
  • naročniki lahko v odprtem postopku najprej razvrstijo ponudbe glede na merila in nato preverijo popolnost najugodnejše ponudbe ali obratno,
  • naročniki lahko kot merilo za izbor predpišejo izkušenost reference osebja, kadar lahko to pomembno vpliva na raven uspešnosti javnega naročila,
  • spodbuja čezmejne skupne nabave naročnikov,
  • uvaja obvezno elektronsko javno naročanje (več o uvajanju obveznega elektronskega javnega naročanja v EU: Petra Ferk, Implementing E-Procurement in Real Life, prezentacija Prezi, London, marec 2016)

Intervju z doc. dr. Petro Ferk in prof. Pedrom Tellesom (Swansea University) o uvajanju elektronskega javnega naročanja v EU za Public Procurement Podcast z naslovomStatus quo for electronic procurement under Directive 2014/24/EU” lahko poslušate tukaj.

  • ukinja seznam storitev B, ki ga nadomesti Seznam socialnih in drugih posebnih storitev,
  • spreminja določene mejne vrednosti,
  • skrajšuje roke v odprtem postopku,
  • določa širše in strožje pogoje za izključitev ponudnikov,
  • uvaja možnost odprave napake v primeru napačne stopnje DDV,
  • spreminja pravila glede pravice do vpogleda,
  • ukinja obveznost izvedbe postopka s pogajanji brez predhodne objave v primeru dodatnih del do 30%,
  • podizvajalcem daje možnost izbire glede neposrednih plačil,
  • opredeljuje pogoje za spremembo pogodbe o javnem naročilu,
  • vključuje druge manjše spremembe.

Direktorat za javno naročanje Ministrstva za javno upravo je pripravil Predstavitev sprememb ZJN-3.

Naša ekipa ga je v korakih obravnavala v treh Speed uPPP delavnicah – ZJN-3 ob jutranji kavi.

ZAKON O PRAVNEM VARSTVU V POSTOPKIH JAVNEGA NAROČANJA

Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja ureja pravno varstvo ponudnikov, naročnikov in javnega interesa, vključno s pravnim varstvom obrambnega in varnostnega interesa, v postopkih oddaje javnih naročil. Hkrati določa organe, ki so pristojni za varstvo pravic po ZPVPJN.

UREDBA O ZELENEM JAVNEM NAROČANJU

Uredba določa zeleno javno naročanje, tj. naročanje pri katerem naročnik naroča blago, storitve ali gradnje, ki imajo v primerjavi z običajnim blagom, storitvami in gradnjami v celotni življenjski dobi manjši vpliv na okolje in enake ali boljše funkcionalnosti.

Uredba določa okoljske zahteve za naslednja področja javnega naročanja:

  • električna energija,
  • živila, pijače, kmetijski pridelki za prehrano in gostinske storitve,
  • pisarniški papir in higienski papirnati proizvodi,
  • elektronska pisarniška oprema,
  • avdio in video oprema,
  • hladilniki, zamrzovalniki in njihove kombinacije, pralni stroji, pomivalni stroji, sušilni stroji, sesalniki in klimatske naprave,
  • stavbe,
  • pohištvo,
  • čistila, storitve čiščenja in storitve pranja perila,
  • osebna vozila, lahka tovorna vozila, težka tovorna vozila in avtobusi,
  • pnevmatike,
  • električne sijalke in svetilke.

UREDBA O SKUPNEM JAVNEM NAROČANJU VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE

Uredba določa predmete skupnega javnega naročanja Vlade Republike Slovenije, pravila, izjeme od skupnega javnega naročanja in postopke za izvedbo skupnih javnih naročil.

PRAVILNIK O ENOTNEM INFORMACIJSKEM SISTEMU NA PODROČJU JAVNEGA

Pravilnik določa način vzpostavitve, upravljanja in vzdrževanja enotnega informacijskega sistema, ki predstavlja zbirko podatkov o ponudnikih ter njihovih ponudbah, način, nabor in dinamiko prevzemanja podatkov iz uradnih evidenc, način in nabor predložitve drugih dokazil s strani kandidata ali ponudnika, način zavarovanja osebnih podatkov ter način določanja pooblaščenosti za vpogled.

UREDBA O FINANČNIH ZAVAROVANJIH PRI JAVNEM NAROČANJU

Uredba določa vrste in instrumente finančnih zavarovanj, ki jih lahko zahteva naročnik pri oddaji javnega naročila, primerna višina zavarovanj in trajanje ter druge zahteve glede zavarovanj tveganj pri javnem naročanju, ki jih mora upoštevati naročnik.

UREDBA O SEZNAMIH NAROČNIKOV, SEZNAMIH GRADENJ, STORITEV, DOLOČENIH VRST BLAGA, OBVEZNIH INFORMACIJAH V OBJAVAH, OPISIH TEHNIČNIH SPECIFIKACIJ IN ZAHTEVAH, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI OPREMA ZA ELEKTRONSKO NAROČANJE

Uredba določa:

  • seznam dejavnosti na področju gradenj,
  • seznam storitev,
  • seznam subjektov in kategorij subjektov javnega prava,
  • seznam naročnikov, ki so državni organi in njihovi organi v sestavi ter lokalne skupnosti,
  • seznam blaga, ki ga naročajo naročniki na področju obrambe,
  • opis določenih tehničnih specifikacij
  • informacije, ki morajo biti navedene v objavah, ter informacije, ki morajo biti navedene v objavah o natečajih,
  • informacije, povezane z objavljanjem,
  • zahteve v zvezi z opremo za elektronsko sprejemanje ponudb, prijav za sodelovanje ter načrtov in projektov v natečajih in
  • informativni seznam naročnikov.

UREDBA O SEZNAMIH NAROČNIKOV, PODROČNI ZAKONODAJI SKUPNOSTI, SEZNAMIH GRADENJ IN STORITEV, OBVEZNIH INFORMACIJAH V OBJAVAH, OPISIH TEHNIČNIH SPECIFIKACIJ IN ZAHTEVAH, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI OPREMA ZA ELEKTRONSKO NAROČANJE

Uredba določa:

  • seznam naročnikov v sektorju transporta in distribucije plina ali toplote,
  • seznam naročnikov v sektorju proizvodnje, transporta ali distribucije električne energije,
  • seznam naročnikov v sektorju proizvodnje, transporta ali distribucije pitne vode,
  • seznam naročnikov s področja železniškega prometa,
  • seznam naročnikov s področja mestnega železniškega, tramvajskega, trolejbusnega ali avtobusnega prometa,
  • seznam naročnikov v sektorju poštnih storitev,
  • seznam naročnikov v sektorjih iskanja in črpanja nafte ali plina,
  • seznam naročnikov v sektorju iskanja in izkopavanja premoga in drugih trdnih goriv,
  • seznam naročnikov s področja infrastrukture v obmorskih pristaniščih ali pristaniščih na celinskih plovnih poteh ali infrastrukture v drugih terminalih,
  • seznam naročnikov s področja letališke infrastrukture,
  • seznam zakonodaje Evropske unije,
  • seznam dejavnosti na področju gradenj,
  • informacije, ki morajo biti navedene v obvestilu o javnem naročilu in obvestilu o naročilu male vrednosti,
  • informacije, ki morajo biti navedene v obvestilu o obstoju sistema ugotavljanja sposobnosti,
  • informacije, ki morajo biti navedene v periodičnem informativnem obvestilu,
  • informacije, ki morajo biti navedene v obvestilu o oddaji naročila in obvestilu o oddaji naročila male vrednosti,
  • seznam storitev,
  • informacije, ki morajo biti navedene v obvestilu o natečaju,
  • informacije, ki morajo biti navedene v obvestilu o izidu natečaja,
  • informacije, povezane z objavljanjem,
  • opis določenih tehničnih specifikacij,
  • določbe mednarodnega delovnega prava,
  • zahteve v zvezi z opremo za elektronsko sprejemanje ponudb, prijav za sodelovanje ter načrtov in projektov v natečajih,
  • informacije, ki morajo biti navedene v poenostavljenem obvestilu o naročilu po dinamičnem nabavnem sistemu,
  • informacije, ki morajo biti navedene v prostovoljnem obvestilu za predhodno transparentnost,
  • informacije, ki morajo biti navedene v obvestilu o oddaji posameznih naročil na podlagi okvirnega sporazuma in
  • informacije, ki morajo biti navedene v obvestilu o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku.

Poglavitni predpisi v EU

DIREKTIVA 2014/24/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Z DNE 26. FEBRUARJA 2014 O JAVNEM NAROČANJU IN RAZVELJAVITVI DIREKTIVE 2004/18/ES

Direktiva določa pravila, ki jih morajo države članice upoštevati pri oblikovanju javno naročniške zakonodaje v zvezi v zvezi z javnimi naročili in projektnimi natečaji, katerih ocenjena vrednost ni nižja od mejnih vrednosti za objavo v Uradnem listu EU. Uredba velja za naročnike, ki delujejo na splošnem področju

DIREKTIVA 2014/25/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Z DNE 26. FEBRUARJA 2014 O JAVNEM NAROČANJU NAROČNIKOV, KI OPRAVLJAJO DEJAVNOSTI V VODNEM, ENERGETSKEM IN PROMETNEM SEKTORJU TER SEKTORJU POŠTNIH STORITEV TER O RAZVELJAVITVI DIREKTIVE 2004/17/ES

Direktiva določa pravila, ki jih morajo države članice upoštevati pri oblikovanju javno naročniške zakonodaje v zvezi v zvezi z javnimi naročili in projektnimi natečaji, katerih ocenjena vrednost ni nižja od mejnih vrednosti za objavo v Uradnem listu EU. Uredba velja za naročnike, ki delujejo na vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev.

DIREKTIVA 2007/66/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Z DNE 11. DECEMBRA 2007 O SPREMEMBI DIREKTIV SVETA 89/665/ EGS in 92/13/EGS GLEDE IZBOLJŠANJA UČINKOVITOSTI REVIZIJSKIH POSTOPKOV ODDAJE JAVNIH NAROČIL

Direktiva ureja revizijske postopke na področju javnih naročil, ki jih oddajo naročniki držav članic.

POSTOPKI

ODPRTI POSTOPEK

Odprti postopek je v postopkih javnih naročil najpogostejši, saj je izveden v eni fazi. Naročnik v odprtem postopku objavi povabilo k sodelovanju, na podlagi katerega lahko ponudbo odda katerikoli gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pogoje za priznanje sposobnosti. Za uporabo odprtega postopka ni omejitev, zato lahko naročnik ta postopek izbere kadarkoli.

OMEJENI POSTOPEK

Omejeni postopek naročnik izvede v dveh fazah, in sicer v prvi fazi objavi povabilo k sodelovanju, v katerem določi pogoje za priznanje sposobnosti. Vsak zainteresirani gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pogoje, na podlagi objavljenega povabila odda svojo prijavo.

Po pregledu prijav naročnik izda odločitev o priznanju sposobnosti, s katero odloči o tem, kateri izmed kandidatov, ki so oddali prijavo, so uvrščeni v fazo oddaje ponudbe. V drugi fazi naročnik vsem kandidatom, ki jim je bila priznana sposobnost, posreduje povabilo k oddaji ponudb, ki vključuje natančne tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Tudi za omejeni postopek ni omejitev, zato ga lahko naročnik izbere kadarkoli.

KONKURENČNI DIALOG

Konkurenčni dialog je postopek, ki ga naročnik izvede v več fazah. V prvi fazi objavi povabilo k sodelovanju, v katerem določi pogoje za priznanje sposobnosti. Vsak zainteresirani gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pogoje, na podlagi objavljenega povabila odda svojo prijavo.

Po pregledu prijav naročnik izda odločitev o priznanju sposobnosti, s katero odloči o tem, kateri izmed kandidatov, ki so oddali prijavo, so uvrščeni v konkurenčni dialog. Namen nadaljnjih faz konkurenčnega dialoga je oblikovanje tehnične rešitve, ki bo najbolje zadovoljila potrebe naročnika. Število rešitev lahko naročnik zmanjšuje v več fazah. Ko naročnik zaključi dialog in o tem obvesti udeležence, ki so sodelovali v zadnji stopnji dialoga, vsakega od njih povabi, da predloži končno ponudbo na podlagi sprejete rešitve ali rešitev, ki so bile predstavljene in podrobneje opredeljene med dialogom.

Naročnik lahko konkurenčni dialog izvede samo v naslednjih primerih:

  • potreb naročnika ni mogoče zadovoljiti brez prilagoditve zlahka dostopnih rešitev;
  • javno naročilo vključuje zasnovne ali inovativne rešitve;
  • zaradi posebnih okoliščin, povezanih z vrsto, kompleksnostjo ali pravno in finančno strukturo ali zaradi z njimi povezanih tveganj, javnega naročila ni mogoče oddati brez predhodnih pogajanj;
  • naročnik ne more dovolj natančno določiti tehničnih specifikacij s sklicevanjem na standard, evropsko tehnično oceno, skupno tehnično specifikacijo ali tehnično referenco v smislu 24. do 27. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3;
  • pod določenimi pogoji iz 42. člena ZJN-3 v primeru predhodno neuspešno izvedenega postopka javnega naročila.

PARTNERSTVO ZA INOVACIJE

Naročnik objavi obvestilo o javnem naročilu, na podlagi katerega lahko prijavo poda vsak gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pogoje za priznanje sposobnosti. Po pregledu prijav naročnik izda odločitev o tem, kateri partnerji so povabljeni v partnerstvo za inovacije.

V okviru partnerstva naročnik v vsaki posamezni stopnji v okviru povabila k potrditvi interesa povabi partnerje k pogajanjem in oblikovanju ponudbe. Na podlagi pogajanj in predloženih ponudb naročnik odloči o tem, kateri partnerji so uvrščeni v naslednjo fazo. Po zaključku vsake faze naročnik odloči o tem, ali inovativni proizvod, storitev ali gradnja v tej fazi ustreza kakovosti izvedbe in najvišjim stroškom, dogovorjenim med naročniki in udeleženci za to fazo ter izvaja plačila. Naročnik se lahko med postopkom odloči za prekinitev partnerstva za inovacije ali za zmanjšanje števila partnerjev s prekinitvijo posameznih pogodb.

KONKURENČNI POSTOPEK S POGAJANJI

Konkurenčni postopek s pogajanji lahko uporabijo samo naročniki, ki izvajajo javna naročila na splošnem področju. Konkurenčni postopek s pogajanji je postopek, ki ga naročnik izvede tako, da v prvi fazi objavi povabilo k sodelovanju, v katerem določi pogoje za priznanje sposobnosti. Vsak zainteresirani gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pogoje, na podlagi objavljenega povabila odda svojo prijavo.

Po pregledu prijav naročnik izda odločitev o priznanju sposobnosti, s katero odloči o tem, kateri izmed kandidatov, ki so oddali prijavo, bodo imeli v okviru pogajanj možnost oddati ponudbo. V zvezi s prispelimi ponudbami naročnik izvede pogajanja, in sicer v eni ali v več zaporednih stopnjah. Po zaključku pogajanj naročnik oblikuje povabilo k oddaji končnih ponudb, na podlagi katerega ponudniki oddajo svoje končne ponudbe. Naročnik lahko odda naročilo tudi neposredno na podlagi prvih ponudb, če si je v razpisni dokumentaciji pridržal to možnost.

Naročnik lahko konkurenčni postopek s pogajanji za javna naročila pod mejnimi vrednostmi za objavo na portalu EU izvede kadarkoli, za javna naročila nad mejnimi vrednostmi pa samo v naslednjih primerih:

  • potreb naročnika ni mogoče zadovoljiti brez prilagoditve zlahka dostopnih rešitev;
  • javno naročilo vključuje zasnovne ali inovativne rešitve;
  • zaradi posebnih okoliščin, povezanih z vrsto, kompleksnostjo ali pravno in finančno strukturo ali zaradi z njimi povezanih tveganj, javnega naročila ni mogoče oddati brez predhodnih pogajanj;
  • naročnik ne more dovolj natančno določiti tehničnih specifikacij s sklicevanjem na standard, evropsko tehnično oceno, skupno tehnično specifikacijo ali tehnično referenco v smislu 24. do 27. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3;
  • pod določenimi pogoji iz 42. člena ZJN-3 v primeru predhodno neuspešno izvedenega postopka javnega naročila.

POSTOPEK S POGAJANJI Z OBJAVO

Postopek s pogajanji z objavo lahko uporabijo samo naročniki, ki izvajajo javna naročila na infrastrukturnem področju. Postopek s pogajanji z objavo je postopek, ki ga naročnik izvede tako, da v prvi fazi objavi povabilo k sodelovanju, v katerem določi pogoje za priznanje sposobnosti. Vsak zainteresirani gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pogoje, na podlagi objavljenega povabila odda svojo prijavo.

Po pregledu prijav naročnik izda odločitev o priznanju sposobnosti, s katero odloči o tem, kateri izmed kandidatov, ki so oddali prijavo, bodo imeli v okviru pogajanj možnost oddati ponudbo. V zvezi s prispelimi ponudbami naročnik izvede pogajanja, in sicer v eni ali v več zaporednih stopnjah. Po zaključku pogajanj naročnik oblikuje povabilo k oddaji končnih ponudb, na podlagi katerega ponudniki oddajo svoje končne ponudbe.

Omejitev za uporabo postopka s pogajanji za naročnike, ki izvajajo javna naročila na infrastrukturnem področju, ni.

POSTOPEK S POGAJANJI BREZ PREDHODNE OBJAVE

Postopek s pogajanji brez predhodne objave poteka na način, da prijavo za sodelovanje oddajo samo subjekti, ki jih naročnik k temu povabi in zato objava obvestila o naročilu na Portalu javnih naročil ni potrebna. Na podlagi predložene prijave naročnik preveri izpolnjevanje pogojev za priznanje sposobnosti ter ponudnike, ki pogoje izpolnjujejo, povabi k pogajanjem. Na podlagi povabila k oddaji končnih ponudb ali po izvedenem zadnjem krogu pogajanj naročnik javno naročilo odda najugodnejšemu ponudniku.

Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi samo v naslednjih primerih:

  • pod določenimi pogoji v primeru predhodno neuspešno izvedenega postopka javnega naročila,
  • če ima javno naročilo na infrastrukturnem področju le raziskovalni, eksperimentalni, študijski ali razvojni namen, nima pa namena ustvariti dobička ali povrniti stroškov raziskav in razvoja, pod pogojem, da oddaja takšnega naročila ne vpliva na konkurenčnost pri oddaji poznejših javnih naročil s temi nameni;
  • če lahko gradnje, blago ali storitev zagotovi le določen gospodarski subjekt iz naslednjih razlogov:
    • cilj javnega naročila je ustvariti ali pridobiti unikatno umetniško delo ali umetniško uprizoritev;
    • iz tehničnih razlogov konkurence za predmet naročanja ni;
    • za zaščito izključnih pravic, vključno s pravicami intelektualne lastnine. Naročnik ne sme uporabiti postopka s pogajanji brez predhodne objave na podlagi te točke, če je predmet javnega naročanja izvedba projekta, ki ga je projektant projektiral v predhodnem postopku javnega naročanja, in namerava v pogajanja vključiti le tega projektanta;
  • če zaradi skrajne nujnosti, nastale kot posledica dogodkov, ki jih naročnik ni mogel predvideti, rokov za odprti ali omejeni postopek ali konkurenčni postopek s pogajanji ni mogoče upoštevati. Okoliščine, s katerimi se utemelji skrajna nujnost, nikakor ne smejo biti take, da bi jih lahko pripisali naročniku;
  • če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katere dalje je treba objaviti povabilo k sodelovanju v Uradnem listu Evropske unije, če lahko naročilo izpolni vnaprej znano končno število sposobnih ponudnikov in pod pogojem, da enakopravno obravnava vse ponudnike;
  • če se določen izdelek izdeluje izključno za raziskovalne, eksperimentalne, študijske ali razvojne namene, pod pogojem, da javno naročilo, oddano na podlagi te točke, ne vključuje masovne proizvodnje zaradi preživetja na trgu ali se izvaja zaradi povrnitve stroškov raziskav in razvoja;
  • za dodatne dobave blaga prvotnega dobavitelja, ki so namenjene za delno nadomestilo blaga ali inštalacij ali za povečanje obsega obstoječega blaga ali inštalacij, če bi moral naročnik zaradi zamenjave dobavitelja nabaviti blago, ki ima drugačne tehnične lastnosti, kar bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem. Za javna naročila na splošnem področju trajanje teh in ponavljajočih se naročil praviloma ne sme biti daljše od treh let;
  • za blago, ponujeno in kupljeno na blagovnih borzah;
  • za nakup blaga po posebno ugodnih pogojih od dobavitelja, ki gre v likvidacijo, ali likvidacijskega upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, po dogovoru z upniki ali po podobnem postopku v skladu z nacionalnimi zakoni ali predpisi;
  • za ugodne nakupe, ko je javno naročilo blaga na infrastrukturnem področju mogoče oddati tako, da se izkoristi posebno ugodna priložnost, ki je na voljo zelo kratek čas in je cena bistveno nižja od običajnih tržnih cen.
  • za storitve po posebno ugodnih pogojih od dobavitelja, ki gre v likvidacijo, ali likvidacijskega upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, po dogovoru z upniki ali po podobnem postopku v skladu z nacionalnimi zakoni ali predpisi;
  • za storitve, ki se na podlagi predhodno izvedenega projektnega natečaja, organiziranega v skladu z ZJN-3 in v skladu s pravili, določenimi v projektnem natečaju, oddajo zmagovalcu ali enemu od zmagovalcev projektnega natečaja. Če je zmagovalcev v projektnem natečaju več, morajo biti k sodelovanju v postopku s pogajanji brez predhodne objave povabljeni vsi.
  • za javno naročilo novih gradenj ali storitev, ki pomenijo ponovitev podobnih gradenj ali storitev in se oddajo gospodarskemu subjektu, ki mu je naročnik oddal prvotno naročilo, pod pogojem, da so nove gradnje ali storitve v skladu z osnovnim projektom in da je bilo prvotno naročilo oddano v postopku, v katerem je naročnik objavil povabilo k sodelovanju. V osnovnem javnem naročilu morajo biti navedeni obseg mogočih dodatnih gradenj ali storitev in pogoji za njihovo oddajo. Naročnik mora v povabilu k sodelovanju za prvotno javno naročilo navesti morebitno uporabo tega postopka in pri izračunu ocenjene vrednosti osnovnega javnega naročila upoštevati tudi skupne ocenjene stroške poznejših gradenj ali storitev. Za javna naročila na splošnem področju se ta postopek lahko uporablja le tri leta po oddaji prvotnega javnega naročila.

Za dodatne gradnje, storitve ali dobave blaga, ki ne presegajo 30% vednosti prvotne pogodbe in jih izvede prvotni izvajalec, če so potrebne, čeprav niso bile vključene v prvotno javno naročilo, in če zamenjava izvajalca ni mogoča iz ekonomskih ali tehničnih razlogov, kot so zahteve glede zamenljivosti ali interoperabilnosti z obstoječo opremo, storitvami ali inštalacijami, naročenimi v okviru prvotnega javnega naročila, ter bi naročniku povzročila velike nevšečnosti ali znatno podvajanje stroškov, izvedba postopka s pogajanji brez predhodne objave ni potrebna.

POSTOPEK NAROČILA MALE VREDNOSTI

Postopek naročila male vrednosti je najhitrejši postopek, v okviru katerega naročnik na Portalu javnih naročil objavi obvestilo o naročilu, v katerem navede pogoje za priznanje sposobnosti ter merila za oddajo ponudb. Naročnik lahko v postopek vključi tudi pogajanja, če jih je vnaprej ustrezno napovedal.

Naročnik lahko postopek naročila male vrednosti uporabi samo v primeru javnih naročil:

  • blaga in storitev do meje za objavo v Uradnem listu EU;
  • gradenj v vrednostih od 40.000 – 500.000 EUR brez DDV (splošno področje) oz. 100.000 – 1.000.000 EUR brez DDV (infrastrukturno področje).

MEJNE VREDNOSTI ZA OBJAVO

MEJNE VREDNOSTI ZA OBJAVO SAMO NA PORTALU JAVNIH NAROČIL (brez DDV)

MEJNE VREDNOSTI ZA OBJAVO SAMO NA PORTALU JAVNIH NAROČIL (brez DDV)

MEJNE VREDNOSTI ZA OBJAVO NA PORTALU JAVNIH NAROČIL IN V PORTALU TED – DOPOLNILO K URADNEMU LISTU EU (brez DDV)

MEJNE VREDNOSTI ZA OBJAVO NA PORTALU JAVNIH NAROČIL IN V PORTALU TED - DOPOLNILO K URADNEMU LISTU EU (brez DDV)

Stran http://pppforum.si uporablja piškotke. Z uporabo strani se strinjate z uporabo piškotkov. Več o piškotkih