Inštitut za javno-zasebno partnerstvo je bil ustanovljen v letu 2008 z namenom, da vzpodbudi znanstveno-raziskovalno dejavnost na področju pravne in ekonomske znanosti, s posebnim poudarkom na vprašanjih povezanih s pojmi javno-zasebnih partnerstev, javnih služb, javnih razpisov in javnega naročanja, državnih pomoči, projektnega vodenja, priprave ekonomskih in investicijskih študij, projektnega financiranja in drugih sorodnih tem.
S-Procurement je zasnovan po modelu SaaS - programska oprema kot storitve. To pomeni, da je dostop do sistema vsem uporabnikom zagotovljen preko kateregakoli spletnega brskalnika, brez stroškov vzdrževanja ali nadgradnje. Družba S-PROCUREMENT je bila ustanovljena s poslanstvom, da v Slovenijo pripelje eno največjih in najbolj dodelanih platform za elektronsko naročanje v svetovnem merilu. Ustanovljena je bila s ciljem, da v Sloveniji vzpostavimo trg elektronskega naročanja, kot mora biti. Platforma podpira nabavne postopke v javnem in zasebnem sektorju. Začetne inspiracije smo dosegli. Informacijski sistem
Javno naročilo pomeni pisno sklenjeno odplačno pogodbo med naročnikom in izbranim gospodarskim subjektom. Predmet javnega naročila je lahko dobava blaga, izvedba storitev ali izvedba gradnje. Kot naročniki najpogosteje nastopajo državni organi, občine, javni zavodi, javna podjetja, itd....
V literaturi pogosto zasledimo stališče, da je vključenost zasebnega sektorja v zagotavljanje javnih dobrin in izvajanja javnih služb novost, ki je bila uvedena v okviru reforme javnega sektorja, ki se je odvijala zadnjih trideset let. Vendar pa ob natančnejšem pogledu v zgodovino lahko ugotovimo, da so vključenost zasebnega sektorja v zagotavljanje javnih dobrin poznali že v Rimskem imperiju, kar je lepo razvidno npr. na primeru organizacije oskrbe Rima z žitom. Če takrat vzpostavljen sistem organizacije oskrbe Rima z žitom analiziramo iz časovne distance, ugotovimo, da je bil, tudi glede na današnja merila, relativno napredno organiziran in bi ga po sodobni terminologiji lahko...
Inštitut za javno-zasebno partnerstvo je bil ustanovljen tudi v želji po prenosu znanja s področja javno-zasebnih partnerstev, ki so ga ustanovitelji pridobivali v tujini, v slovenski prostor po načelih - znanost za razvoj prakse. Tega smo se takrat lotili pionirsko in z zanosom. Tako ostaja še danes, saj postaja potreba po izmenjavi znanja med raziskovalnimi ustanovami in gospodarstvom v zadnjih letih vedno bolj očitna. V časih težje gospodarske in finančne situacije se zlasti v javnem sektorju vedno bolj občuti varčevanje na področju izobraževanja, tudi na področjih delovanja Inštituta za javno-zasebno partnerstvo. Izobraževalnim dejavnostim in prenosu znanja zato namenjamo...
Ekonomske in finančne analize pri realizaciji javnih projektov predstavljajo osnovo na podlagi katere se sprejemajo odločitve v različnih fazah realizacije postopka. Navedeno velja tako za projekte, ki se vodijo kot postopki oddaje javnih naročil, kot tudi za projekte, ki se vodijo kot javno-zasebna partnerstva ali koncesije. Brez ustrezne ekonomske in finančne analize ter ocene projekta javni partner ne bo mogel uspešno izvesti javnega projekta in skleniti kvalitetne pogodbe. Slaba ekonomska analiza se odrazi skozi naknadne podražitve javnega projekte, številne anekse in spremembe javne pogodbe, dodatna dela, zahteve za predčasno prekinitev pogodbe, ipd....
V Sloveniji je uveljavljena funkcionalna opredelitev pojma javne službe. Velja, da so javne službe tiste dejavnosti, ki se morajo zaradi različnih razlogov izvrševati v javnem interesu pod posebnim režimom. Funkcionalna opredelitev pri nas se opira na francosko pravo. Pri opredelitvi pojma izhajamo iz narave dejavnosti in ne iz oblike izvajanja dejavnosti. Gre za dejavnosti take vrste, ki jih ni mogoče delno ali v celoti opravljati na trgu v okviru tržnih mehanizmov predvsem iz dveh razlogov, bodisi da ta dejavnost na trgu ne deluje, bodisi je ne smemo prepustiti delovanju trga...
Na nas se pogosto obračajo stranke s širšokim naborom pravnih zagat, s katerimi se srečujejo pri delu. Zlasti nam stranke zaupajo sestavljanje in pregled raznovrstnih pogodb v slovenskem ali angleškem jeziku, optimizacijo notranje organizacije dela, delovnega časa, plačila za delo ali izboljšanje pogodb o zaposlitvi ter poslovodenju....
S pojmom projektno vodenje opredeljujemo skupek znanja in veščin, orodij in procesov vodenja, ki jih potrebujemo, da lahko uspešno izvedemo načrtovani projekt. Pri izvedbi projekta je pomembno učinkovito sodelovanje zastavljene projektne skupine in dobro načrtovanje projekta....
Pojem "pogodbeno zagotavljanje prihranka energije" oz. "energetsko pogodbeništvo", kot pogosto pogovorno imenujemo institut pogodbenega zagotavljanja prihranka energije opredeljuje Direktiva 2012/27/ES o energetski učinkovitosti v 27. točki 2. člena kot pogodbeni dogovor med koristnikom in ponudnikom ukrepa za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se preverja in spremlja v vsem obdobju pogodbe in v okviru katerega se naložbe (delo, dobava ali storitev) v ta ukrep plačujejo sorazmerno s stopnjo izboljšanja energetske učinkovitosti, dogovorjeno s pogodbo, ali drugim dogovorjenim merilom za energetsko učinkovitost, kot so npr. finančni prihranki....
Izpusti toplogrednih plinov (TGP) predstavljajo glavni vzrok za podnebne spremembe – zemlja postaja toplejša, spreminjajo se padavinski vzorci, talijo se ledeniki, zmanjšuje se površina morskega ledu itd. K temu pripomorejo emisije TGP, ki se na ravni EU povečujejo, predvsem zaradi prometnega sektorja in industrije. Zaradi vedno večje potrošnje energije in proizvodnje emisij je postalo na ravni EU in na nacionalni ravni ključnega pomena spodbujanje deležnikov k elektromobilnosti in uporabi alternativnih goriv v prometu.
V današnjih časih ima digitalizacija družbe in gospodarstva z inovativno in intenzivno uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij velike zmogljivosti za rast ter je osnova za dolgoročni razvoj in konkurenčnost tako Slovenije kot Evrope. Ocenjeno je, da lahko digitalno proaktivna okolja poslujejo do desetkrat bolje kot istovrstna okolja, ki digitalnih tehnologij še ne uporabljajo. Digitalizacija poslovnih procesov lahko močno izboljša prilagodljivost poslovnih procesov, poveča učinkovitost in inovativnost ter s tem konkurenčnost v novem digitalnem poslovnem in družbenem okolju. Prav tako pa premišljeno uvajanje tehnoloških rešitev lahko prinese številne različne koristi, saj lahko med drugim olajša delovne procese, okrepi odpornost mest, izboljša delovanje občinskih služb in poveča njihovo učinkovitost ter okrepi sodelovanje mest z občani.
Smo v obdobju, ko se na dnevni ravni spoprijemamo s številnimi izzivi in posledicami podnebnih sprememb. Nahajamo se v času velike volatilnosti na trgu energentov, saj se cene iz dneva v dan spreminjajo, pri čemer imajo naročniki vedno večji izziv pridobiti zanesljivega dobavitelja. Zanesljiva, trajnostna in konkurenčna oskrba z energijo je ključna za nadaljnji razvoj celotne družbe, pri čemer je dajanje prednosti učinkoviti rabi energije (URE) in obnovljivim virom energije (OVE) eno od temeljnih načel zelenega prehoda, obenem pa tudi eno fokusnih področij Inštituta za javno-zasebno partnerstvo, saj na ta način podpiramo izvedbo tovrstnih projektov in izražamo naše prizadevanje ohraniti naš planet za bodoče generacije.
S 1. 1. 2023 čaka zavezance za javno naročanje pomembna novost, ki je bila sprejeta v skladu s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o objavah pogodb s področja javnega naročanja, koncesij in javno-zasebnih partnerstev (Ur. list RS, št. 53/2022). Prav vsi zavezanci, bodo morali za pogodbe s področja javnega naročanja, sklenjene od 1. 1. 2023 dalje, mesečno poročati o izvršenih plačilih omenjenih pogodb prek spletnega portala UJP JN Plačila. Poleg tega se konec februarja izteče rok za sporočanje statističnih podatkov o evidenčnih naročilih in objavo seznama dela evidenčnih naročil, pri čemer praksa kaže, da imajo naročniki še mnogo vprašanj v zvezi z njimi.
Vpogled v ponudbo izbranega izvajalca predstavlja temeljno pravico ponudnika, s katero se uresničuje pravica do pravnega varstva. Institut ni namenjen pridobivanju podatkov o konkurenčnih ponudnikih, temveč temu, da se neizbrani ponudnik seznani s ponudbeno dokumentacijo zaradi morebitnega začetka revizijskega postopka. Posledično je tako za ponudnike kot naročnike izrednega pomena dobro poznavanje meja dopustnega vpogleda, kot jih urejajo predvsem Zakon o javnem naročanju, Zakon o dostopu do informacij javnega značaja ter Zakon o poslovni skrivnosti.
Aktivna legitimacija je ena izmed procesnih predpostavk, ki jo mora izkazati vlagatelj ob vložitvi zahtevka za revizijo. Kljub jasnim določbam 14. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja je mogoče v praksi opaziti, da so zahtevki za revizijo v delu izkazovanja aktivne legitimacije pomanjkljivi, posledično pa jih naročnik in DKOM vsebinsko ne obravnavata. V zvezi s tem vprašanjem je bilo spremenjeno tudi stališče Državne revizijske komisije, zato je za učinkovito uveljavljanje pravice do pravnega varstva ključnega pomena, da naročniki in ponudniki dobro razumejo kdaj je aktivna legitimacija ustrezno izkazana in kdaj ne.
Smo v obdobju, ko se na dnevni ravni spoprijemamo s številnimi izzivi in posledicami podnebnih sprememb in v času velike volatilnosti na trgu energetike. Eden od najučinkovitejših mehanizmov prehoda v brezogljično družbo postavitev sončnih elektrarn na lokacijah porabe električne energije.
Postavitev sončnih elektrarn prinaša številne prednosti, zato administrativne ovire in izvedba ustreznih postopkov ne smejo biti prepoznane kot ovira, ki bi onemogočale vzpostavitev sončnih elektrarn na javnih površinah.
Inštitut za javno-zasebno partnerstvo je bil ustanovljen v letu 2008 z namenom, da vzpodbudi znanstveno-raziskovalno dejavnost na področju pravne in ekonomske znanosti, s posebnim poudarkom na vprašanjih povezanih s pojmi javno-zasebnih partnerstev, javnih služb, javnih razpisov in javnega naročanja, državnih pomoči, projektnega vodenja, priprave ekonomskih in investicijskih študij, projektnega financiranja in drugih sorodnih tem.
Tako se je v okviru Inštituta združila skupina strokovnjakov iz različnih področij, predvsem prava, ekonomije in projektnega vodenja. Inštitut je oblikoval dinamično, strokovno in vedoželjno raziskovalno skupino. Ekipa, ki raste premišljeno in izbrano, je sestavljena iz zaposlenih na Inštitutu in zunanjih strokovnjakov, ki svoje akademsko in raziskovalno delo nadgrajuje z implementacijo projektov v praksi po načelu “znanost za potrebe gospodarstva”.
Na ta način je omogočena tesna povezava med znanstveno-raziskovalnim delom in svetovanjem na konkretnih projektih iz temeljnih področij delovanja Inštituta za javno-zasebno partnerstvo:
Glavne prednosti Inštituta so:
Aktivnosti Inštituta za javno-zasebno partnerstvo so projektno in ciljno usmerjene.
Inštitut za javno-zasebno partnerstvo jamči in zagotavlja, da bodo vse storitve opravljene s strani usposobljenih in izkušenih strokovnjakov iz zgoraj navedenih področij delovanja Inštituta, ki imajo praktične izkušnje s svetovanjem pri projektih tako na javni, kot zasebni strani, zato lahko zagotovijo celovito analizo posameznega projekta in tako prispevajo k njegovi uspešni realizaciji.
Veselimo se sodelovanja z vami!
Članstvo v FORUMU ZNANJA s področja nabave v javnem in zasebnem sektorju vam prinaša številne ugodnosti – mesečna izobraževanja, zasebne konzultacije in še mnogo več.
Povezovanje ponudnikov in nabavnikov v virtualnem spletnem okolju odpira priložnosti. Pogovori se s svetovalcem in preveri prednosti povsem elektronske nabave.
S 1. januarjem 2023 je začela veljati Uredba o določitvi cene električne energije za nekatere pravne osebe javnega prava, za izvajalce javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja ter za izvajalce socialno varstvenih storitev, socialnovarstvenih programov in programov v podporo družini (Uradni list RS, št. 162/22).
Uredba določa najvišjo dovoljeno drobnoprodajno ceno električne energije za javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije, javne sklade, občine, izvajalce javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja ter za izvajalce socialno varstvenih storitev, socialnovarstvenih programov in programov v podporo družini.
»DKOM je z odločitvijo št. 018-125/2022-4 z dne 22. 11. 2022 potrdila neposredno uporabo določbe tretjega odstavka druge točke 57. člena Direktive 2014/24/EU, na podlagi katere mora naročnik ponudnikom omogočiti popravni mehanizem ob ugotovitvi obstoja izključitvenega razloga iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 na podlagi vpogleda v eDosje ali drugo javno evidenco. Predmetna določba Direktive namreč v pravni red Republike Slovenije ni bila prenesena, v prispevku pa si lahko podrobneje preberete o pogojih, ki jih izpolnjuje za njeno neposredno uporabo v postopkih oddaje javnih naročil«.
UNECE organizira že šesto sejo "WORKING PARTY ON PUBLIC PRIVATE PARTNERSHIPS", ki bo potekala 1. in 2. decembra v hibridni obliki - v Ženevi in preko spleta.
V diskusiji o delu in rezultatih ECTD na področju infrastrukture in financiranja prehoda na krožno gospodarstvo bo 2. 12. 2022 sodleovala tudi izr. prof. dr. Petra Ferk.
Organizacija NALED bo 2. 12. 2022 v Beogradu izvedla okroglo mizo, na temo kontrole izvajanja javnih naročil.
Na dogodku bo sodelovala tudi izr. prof. dr. Petra Ferk, ki bo predstavila analizo nadzora nad izvajanjem javnih naročil v državah članicah EU.
»DKOM je z odločitvijo št. 018-125/2022-4 z dne 22. 11. 2022 potrdila neposredno uporabo določbe tretjega odstavka druge točke 57. člena Direktive 2014/24/EU, na podlagi katere mora naročnik ponudnikom omogočiti popravni mehanizem ob ugotovitvi obstoja izključitvenega razloga iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 na podlagi vpogleda v eDosje ali drugo javno evidenco. Predmetna določba Direktive namreč v pravni red Republike Slovenije ni bila prenesena, v prispevku pa si lahko podrobneje preberete o pogojih, ki jih izpolnjuje za njeno neposredno uporabo v postopkih oddaje javnih naročil«.
Izpusti toplogrednih plinov (TGP) predstavljajo glavni vzrok za podnebne spremembe – zemlja postaja toplejša, spreminjajo se padavinski vzorci, talijo se ledeniki, zmanjšuje se površina morskega ledu itd. K temu pripomorejo emisije TGP, ki se na ravni EU povečujejo, predvsem zaradi prometnega sektorja in industrije. Zaradi vedno večje potrošnje energije in proizvodnje emisij je postalo na ravni EU in na nacionalni ravni ključnega pomena spodbujanje deležnikov k elektromobilnosti in uporabi alternativnih goriv v prometu.
Izpusti toplogrednih plinov (TGP) predstavljajo glavni vzrok za podnebne spremembe – zemlja postaja toplejša, spreminjajo se padavinski vzorci, talijo se ledeniki, zmanjšuje se površina morskega ledu itd. K temu pripomorejo emisije TGP, ki se na ravni EU povečujejo, predvsem zaradi prometnega sektorja in industrije. Zaradi vedno večje potrošnje energije in proizvodnje emisij je postalo na ravni EU in na nacionalni ravni ključnega pomena spodbujanje deležnikov k elektromobilnosti in uporabi alternativnih goriv v prometu.
Objavljamo gradivo in posnetek delavnice "Podelitv in-house naročil in koncesij" z dne 27. 10. 2022.
Na portalu javnih naročil je Občina Medvode objavila javni razpis za JAVNO-ZASEBNO PARTNERSTVO ZA IZVEDBO PROJEKTA POGODBENEGA ZAGOTAVLJANJA PRIHRANKOV RABE ENERGIJE Z NAMENOM ENERGETSKE SANACIJE JAVNIH OBJEKTOV V LASTI OBČINE MEDVODE
Na področju energetskega pogodbeništva je mogoče opaziti večje aktivnosti tako države kot lokaknih skupnosti.
Evropska komisija je v skladu s pravili EU o državni pomoči 10. oktobra 2016 odobrila spremembe slovenske podporne sheme za energijo iz obnovljivih virov in soproizvodnjo z visokim izkoristkom.
Dne 2. septembra 2016 je Ministrstvo za infrastrukturo objavilo Javni razpis za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin
Izpusti toplogrednih plinov (TGP) predstavljajo glavni vzrok za podnebne spremembe – zemlja postaja toplejša, spreminjajo se padavinski vzorci, talijo se ledeniki, zmanjšuje se površina morskega ledu itd. K temu pripomorejo emisije TGP, ki se na ravni EU povečujejo, predvsem zaradi prometnega sektorja in industrije. Zaradi vedno večje potrošnje energije in proizvodnje emisij je postalo na ravni EU in na nacionalni ravni ključnega pomena spodbujanje deležnikov k elektromobilnosti in uporabi alternativnih goriv v prometu.
Zgodovinsko gledano so se sorazmerno zgodaj pojavile dejavnosti, ki jih je zagotavljala oblast, in jih ni bilo mogoče opravljati na trgu v okviru tržnih mehanizmov. V antiki, natančneje Rimskem imperiju, lahko govorimo o gospodarski dejavnosti države, o združevanje javnega in zasebnega kapitala v različnih pojavnih oblikah. Če izhajamo iz dejavnosti rimske države, je bila z vidika javnih služb najpomembnejša gospodarska dejavnost oskrba z osnovnimi življenjskimi potrebščinami, kot je oskrba s pitno vodo in žitom, ki pa je prave razsežnosti dobila v dobi principata.
Evropska komisija je zahtevala, da Belgija in Francija odpravita odobrene davčne izjeme njihovim pristaniščem in uskladita sistem s pravili EU o državnih pomočeh.
Po izjemnem zagonu javno-zasebnih partnerstev v Franciji pred dobrim desetletjem, so le-ti danes prisotni v pičlem številu.
Splošno sodišče je dne 18. januarja 2017 odločilo v zadevi T-92/11 RENV, Jørgen Andersen proti Evropski komisiji.
»DKOM je z odločitvijo št. 018-125/2022-4 z dne 22. 11. 2022 potrdila neposredno uporabo določbe tretjega odstavka druge točke 57. člena Direktive 2014/24/EU, na podlagi katere mora naročnik ponudnikom omogočiti popravni mehanizem ob ugotovitvi obstoja izključitvenega razloga iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 na podlagi vpogleda v eDosje ali drugo javno evidenco. Predmetna določba Direktive namreč v pravni red Republike Slovenije ni bila prenesena, v prispevku pa si lahko podrobneje preberete o pogojih, ki jih izpolnjuje za njeno neposredno uporabo v postopkih oddaje javnih naročil«.
Izpusti toplogrednih plinov (TGP) predstavljajo glavni vzrok za podnebne spremembe – zemlja postaja toplejša, spreminjajo se padavinski vzorci, talijo se ledeniki, zmanjšuje se površina morskega ledu itd. K temu pripomorejo emisije TGP, ki se na ravni EU povečujejo, predvsem zaradi prometnega sektorja in industrije. Zaradi vedno večje potrošnje energije in proizvodnje emisij je postalo na ravni EU in na nacionalni ravni ključnega pomena spodbujanje deležnikov k elektromobilnosti in uporabi alternativnih goriv v prometu.
Objavljamo gradivo in posnetek delavnice "Podelitv in-house naročil in koncesij" z dne 27. 10. 2022.
Zeleno javno naročanje je naročanje blaga, storitev ali gradenj, ki imajo v primerjavi z običajnim blagom, storitvami ali gradnjami, v celotni življenjski dobi manjši vpliv na okolje, zagotavljajo varčevanje z naravnimi viri, materiali in energijo, ob enem pa imajo enake ali boljše funkcionalnosti.
Ključen instrument, ki nam pomaga pri identifikaciji in razdelitvi tveganj med partnerjema je matrica tveganj - kontrolni seznam v tabelarni obliki, s katerim se na pregleden način razdelijo tveganja med javnega in zasebnega partnerja v postopkih javno-zasebnih partnerstev in koncesij. Temeljeno načelo, ki v zvezi s tem velja je, da vsak od partnerjev prevzame tista tveganja, s katerimi najlažje upravlja. Matrico tveganj v tablerani obliki si lahko ogledate v spodnjem dokumentu.
V literaturi pogosto zasledimo stališče, da je vključenost zasebnega sektorja v zagotavljanje javnih dobrin in izvajanja javnih služb novost, ki je bila uvedena v okviru reforme javnega sektorja, ki se je odvijala zadnjih trideset let. Vendar pa ob natančnejšem pogledu v zgodovino lahko ugotovimo, da so vključenost zasebnega sektorja v zagotavljanje javnih dobrin poznali že v Rimskem imperiju, kar je lepo razvidno npr. na primeru organizacije oskrbe Rima z žitom. Če takrat vzpostavljen sistem organizacije oskrbe Rima z žitom analiziramo iz časovne distance, ugotovimo, da je bil, tudi glede na današnja merila, relativno napredno organiziran in bi ga po sodobni terminologiji lahko uvrstili v okvir pojma javno-zasebnega partnerstva.
NASA je sporočila, da se bo devet ameriških podjetij potegovalo za storitve dostave znanstvenega in tehnološkega tovora na Luno (Commercial Lunar Payload Services).
ICT je eden izmed največjih tehnoloških dogodkov v Evropi. Letos je med 4. in 6. decembrom 2018 potekal na Dunaju.
Ekonomske in finančne analize pri realizaciji javnih projektov predstavljajo osnovo na podlagi katere se sprejemajo odločitve v različnih fazah realizacije postopka. Navedeno velja tako za projekte, ki se vodijo kot postopki oddaje javnih naročil, kot tudi za projekte, ki se vodijo kot javno-zasebna partnerstva ali koncesije. Brez ustrezne ekonomske in finančne analize ter ocene projekta javni partner ne bo mogel uspešno izvesti javnega projekta in skleniti kvalitetne pogodbe. Slaba ekonomska analiza se odrazi skozi naknadne podražitve javnega projekte, številne anekse in spremembe javne pogodbe, dodatna dela, zahteve za predčasno prekinitev pogodbe, ipd.
Test javno-zasebnega partnerstva je namenjen odgovoru na vprašanje, ali je izvedba konkretnega projekta mogoča in smotrna. V primeru, če je ugotovljeno, da je izvedba konkretnega projekta javno-zasebnega partnerstva mogoča in smotrna, iščemo najprimernejšo obliko javno-zasebnega partnerstva za izvedbo.