Inštitut za javno-zasebno partnerstvo je bil ustanovljen v letu 2008 z namenom, da vzpodbudi znanstveno-raziskovalno dejavnost na področju pravne in ekonomske znanosti, s posebnim poudarkom na vprašanjih povezanih s pojmi javno-zasebnih partnerstev, javnih služb, javnih razpisov in javnega naročanja, državnih pomoči, projektnega vodenja, priprave ekonomskih in investicijskih študij, projektnega financiranja in drugih sorodnih tem.
Tako se je v okviru Inštituta združila skupina strokovnjakov iz različnih področij, predvsem prava, ekonomije in projektnega vodenja. Inštitut je oblikoval dinamično, strokovno in vedoželjno raziskovalno skupino. Ekipa, ki raste premišljeno in izbrano, je sestavljena iz zaposlenih na Inštitutu in zunanjih strokovnjakov, ki svoje akademsko in raziskovalno delo nadgrajuje z implementacijo projektov v praksi po načelu “znanost za potrebe gospodarstva”.
Na ta način je omogočena tesna povezava med znanstveno-raziskovalnim delom in svetovanjem na konkretnih projektih iz temeljnih področij delovanja Inštituta za javno-zasebno partnerstvo:
Glavne prednosti Inštituta so:
Aktivnosti Inštituta za javno-zasebno partnerstvo so projektno in ciljno usmerjene.
Inštitut za javno-zasebno partnerstvo jamči in zagotavlja, da bodo vse storitve opravljene s strani usposobljenih in izkušenih strokovnjakov iz zgoraj navedenih področij delovanja Inštituta, ki imajo praktične izkušnje s svetovanjem pri projektih tako na javni, kot zasebni strani, zato lahko zagotovijo celovito analizo posameznega projekta in tako prispevajo k njegovi uspešni realizaciji.
Veselimo se sodelovanja z vami!
Javno naročilo pomeni pisno sklenjeno odplačno pogodbo med naročnikom in izbranim gospodarskim subjektom. Predmet javnega naročila je lahko dobava blaga, izvedba storitev ali izvedba gradnje. Kot naročniki najpogosteje nastopajo državni organi, občine, javni zavodi, javna podjetja, itd....
V literaturi pogosto zasledimo stališče, da je vključenost zasebnega sektorja v zagotavljanje javnih dobrin in izvajanja javnih služb novost, ki je bila uvedena v okviru reforme javnega sektorja, ki se je odvijala zadnjih trideset let. Vendar pa ob natančnejšem pogledu v zgodovino lahko ugotovimo, da so vključenost zasebnega sektorja v zagotavljanje javnih dobrin poznali že v Rimskem imperiju, kar je lepo razvidno npr. na primeru organizacije oskrbe Rima z žitom. Če takrat vzpostavljen sistem organizacije oskrbe Rima z žitom analiziramo iz časovne distance, ugotovimo, da je bil, tudi glede na današnja merila, relativno napredno organiziran in bi ga po sodobni terminologiji lahko...
Inštitut za javno-zasebno partnerstvo je bil ustanovljen tudi v želji po prenosu znanja s področja javno-zasebnih partnerstev, ki so ga ustanovitelji pridobivali v tujini, v slovenski prostor po načelih - znanost za razvoj prakse. Tega smo se takrat lotili pionirsko in z zanosom. Tako ostaja še danes, saj postaja potreba po izmenjavi znanja med raziskovalnimi ustanovami in gospodarstvom v zadnjih letih vedno bolj očitna. V časih težje gospodarske in finančne situacije se zlasti v javnem sektorju vedno bolj občuti varčevanje na področju izobraževanja, tudi na področjih delovanja Inštituta za javno-zasebno partnerstvo. Izobraževalnim dejavnostim in prenosu znanja zato namenjamo...
Ekonomske in finančne analize pri realizaciji javnih projektov predstavljajo osnovo na podlagi katere se sprejemajo odločitve v različnih fazah realizacije postopka. Navedeno velja tako za projekte, ki se vodijo kot postopki oddaje javnih naročil, kot tudi za projekte, ki se vodijo kot javno-zasebna partnerstva ali koncesije. Brez ustrezne ekonomske in finančne analize ter ocene projekta javni partner ne bo mogel uspešno izvesti javnega projekta in skleniti kvalitetne pogodbe. Slaba ekonomska analiza se odrazi skozi naknadne podražitve javnega projekte, številne anekse in spremembe javne pogodbe, dodatna dela, zahteve za predčasno prekinitev pogodbe, ipd....
V Sloveniji je uveljavljena funkcionalna opredelitev pojma javne službe. Velja, da so javne službe tiste dejavnosti, ki se morajo zaradi različnih razlogov izvrševati v javnem interesu pod posebnim režimom. Funkcionalna opredelitev pri nas se opira na francosko pravo. Pri opredelitvi pojma izhajamo iz narave dejavnosti in ne iz oblike izvajanja dejavnosti. Gre za dejavnosti take vrste, ki jih ni mogoče delno ali v celoti opravljati na trgu v okviru tržnih mehanizmov predvsem iz dveh razlogov, bodisi da ta dejavnost na trgu ne deluje, bodisi je ne smemo prepustiti delovanju trga...
Na nas se pogosto obračajo stranke s širšokim naborom pravnih zagat, s katerimi se srečujejo pri delu. Zlasti nam stranke zaupajo sestavljanje in pregled raznovrstnih pogodb v slovenskem ali angleškem jeziku, optimizacijo notranje organizacije dela, delovnega časa, plačila za delo ali izboljšanje pogodb o zaposlitvi ter poslovodenju....
S pojmom projektno vodenje opredeljujemo skupek znanja in veščin, orodij in procesov vodenja, ki jih potrebujemo, da lahko uspešno izvedemo načrtovani projekt. Pri izvedbi projekta je pomembno učinkovito sodelovanje zastavljene projektne skupine in dobro načrtovanje projekta....
Pojem "pogodbeno zagotavljanje prihranka energije" oz. "energetsko pogodbeništvo", kot pogosto pogovorno imenujemo institut pogodbenega zagotavljanja prihranka energije opredeljuje Direktiva 2012/27/ES o energetski učinkovitosti v 27. točki 2. člena kot pogodbeni dogovor med koristnikom in ponudnikom ukrepa za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se preverja in spremlja v vsem obdobju pogodbe in v okviru katerega se naložbe (delo, dobava ali storitev) v ta ukrep plačujejo sorazmerno s stopnjo izboljšanja energetske učinkovitosti, dogovorjeno s pogodbo, ali drugim dogovorjenim merilom za energetsko učinkovitost, kot so npr. finančni prihranki....
V petek, 17. 6. 2022, bo od 9:00 do 15:30 ure potekalo izobraževanje, ki bo namenjeno ponudnikom, da bodo preko konkretnih primerov spoznali, kako naročniki izvajajo postopke javnega naročanja in kateri so tisti triki, ki jih mora poznati vsak ponudnik za pripravo in oddajo dopustne ponudbe. Učenje na lastnih napakah na trgu javnih naročil ne pomeni zgolj izgubljenega posla, pač pa zamujene številne priložnosti.
Na izobraževanju bosta predavali Nina Pekolj, univ. dipl. prav., soustanoviteljica in izvršna direktorica Inštituta za javno-zasebno partnerstvo, ter Lara Valjavec, mag. prava.
V pravu javnih naročil in koncesij velja, da so naročniki avtonomni pri odločitvi, ali bodo posamezne storitve izvedli z lastnimi viri in v okviru lastnih organizacijskih enot oz. v sodelovanju z drugimi pravnimi osebami javnega prava ali pa bodo za izvedbo teh storitev iskali zunanje izvajalce.
Pravilo je, da v kolikor za izvedbo iščejo zunanje izvajalce, je potrebno izvesti javno naročilo oz. javni razpis za izbor koncesionarja.
Delavnico vodi: izr. prof. dr. Petra Ferk.
Dnevi slovenskih pravnikov so največje srečanje pravnikov v Sloveniji, ki se v obliki posvetovanja organizira že vse od leta 1975. Na posvetovanju vsako leto predava več kot 50 pravnih strokovnjakov z različnih pravnih področij. Med njimi so profesorji, sodniki, odvetniki, tožilci, pravniki s področja javne uprave in gospodarstva.
Letos se bodo 48. Dnevi slovenskih pravnikov odvijali 10. in 11. oktobra v Portorožu , kjer bo predavala tudi izr. prof. dr. Petra Ferk.
UNECE je organiziral spletno delavnico "Private Public Partnership for sustainable development goals, a tool for resilience and sustainability", ki je potekala od 30. maja do 24. junija 2022.
Na tečaju je bila predstavljena obsežna mednarodna primerjalna raziskava politik in najbolših praks trajnostnega naročanja. V torek, 31. maja je na tečaju predavala tudi izr. prof. dr. Petra Ferk, ki je govorila o trajnostnih javnih naročilih v praksi, o obnovi energetske učinkovitosti in e-mobilnosti v okviru pristopa javno-zasebnega partnerstva.
15. seja Odbora za inovativnost, konkurenčnost in javno-zasebna partnerstva bo potekala v hibridni obliki – preko spleta in v živo – od 25. do 27. maja 2022 v Ženevi v Švici. Kot govornica bo na seji sodelovala tudi izr. prof. dr. Petra Ferk.
Slovenski regionalno razvojni sklad je objavil Javni razpis za sofinanciranje projektov gospodarskih javnih služb ter razvoja družbene infrastrukture, ki je namenjen komunalnim podjetjem in javnim ustanovam. V okviru tega lahko upravičenci zaprosijo za posojilo, ki bo financiralo celoten projekt, do višine 1,5 milijona evrov.
Prijava na tedenske novice vam omogoča, da spremljate aktualne teme s področja nabave v javnem in zasebnem sektorju.
Članstvo v FORUMU ZNANJA s področja nabave v javnem in zasebnem sektorju vam prinaša številne ugodnosti – mesečna izobraževanja, zasebne konzultacije in še mnogo več.
Povezovanje ponudnikov in nabavnikov v virtualnem spletnem okolju odpira priložnosti. Pogovori se s svetovalcem in preveri prednosti povsem elektronske nabave.
Pred kratkim, dne 27. januarja 2021, je DKOM sprejela za branje zanimivo odločitev, ki marsikaterega javnega naročnika opomni, kako pomembno je jasno in celostno definiranje pogojev za ugotavljanje sposobnosti in prav tako tudi dokazil za preveritev izpolnjevanja teh pogojev. Bralca nekoliko zbode tudi kontekst, v katerega je odločitev vpeta, tj. da glede na določbe ZJN-3 za presojo dopustnosti ponudbe ni relevantno, ali slednji izpolnjuje zakonske pogoje za opravljanje dejavnosti, ki so predmet naročila, temveč je bistveno, ali ponudnik izpolnjuje pogoje, ki jih je v razpisni dokumentaciji določil naročnik.
Objavljamo gradivo s spletne delavnice Ali znate pravilno izpolniti obrazec ESPD?
Gradivo obsega: posnetek predavanja, PPT prezentacijo, pisni prispevek: Ali ESPD obrazec res olajšuje postopke javnega naročanja? ter pisne odgovore na vprašanja, postavljena s strani udeležencev.
Pogosto se vprašamo - kako se praksa Sodišča EU odraža v postopkih pred DKOM. Pod drobnogled smo vzeli izbrane pomembne sodbe Sodišča EU v postopkih javnega naročanja in sicer zadeve C-6/15, Dimarso, C-549/14, Finn Frogne, C-396/14, MT Hojgaard and Züblin, C-14/17, VAR in zadevo C-531/16, Specializoutas transportas in pogledali, kako se navedene odločitve Sodišča EU odražajo v praksi DKOM.
Vabljeni k branju prispevka.
Zakonodaja s področja javnega naročanja primarno določa načine in pogoje za izbiro izvajalca, zato je pogodbena faza načelno podrejena določilom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ). Pri tem, upoštevajoč posebno naravo razmerja med javnim naročnikom in izvajalcem ter omejitve, ki tako pogodbeno razmerje spremljajo, vrste pravic, ki jih daje pogodbenim strankam OZ, ni mogoče uporabiti oziroma je pri uporabi le-teh avtonomija strank močno omejena. Naknadno spreminjanje predmeta pogodbe ali pogojev za izvedbo gradenj, storitev ali dobavo blaga je ob soglasju volj zasebnih pogodbenih strank v smislu OZ nesporna. Zaradi varovanja temeljnih načel javnega naročanja pa tovrstna sprememba načeloma zahteva novo pogodbo, za katero je treba izvesti nov postopek izbora izvajalca.