Energetsko pogodbeništvo je trend, ki se postopoma uveljavlja tudi v Sloveniji. Predstavlja alternativno pot za energetsko sanacijo javnih stavb uveljavljenemu modelu klasičnih javnih naročil, kjer se izvedba ukrepov povečanja energetske učlinkovitosti javne stavbe financira v celoti iz javnih virov in v katerem javni sektor prevzema večino tveganj, ki iz projekta izhajajo.
Energetsko pogodbeništvo temelji na predpostavki, da zasebni investitor jamči prihranek energije, ki je posledica izvedenega ukrepa in prevzema s tem povezana tveganja načrtovanja, izvedbe in financiranja ukrepa. Direktiva 2012/27/ES o energetski učinkovitosti je državam članicam postavila ambiciozen cilj, da do leta 2020 zmanjšajo porabo primarne energije za 20 %. Eden ključnih ukrepov za dosego cilja je energetska sanacija javnih stavb, pri čemer morajo države članice od 1. januarja 2014 vsako leto prenoviti 3 % skupne tlorisne površine stavb v lasti in rabi osrednje vlade, ki se ogrevajo in/ali ohlajajo, tako da izpolnijo vsaj minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti. Brez učinkovite implementacije projektov tudi v obliki energetskega pogodbeništva zastavljeni cilj skoraj gotovo ne bo dosežen.
Inštitut za javno-zasebno partnerstvo kot svetovalec za pravno področje aktivno sodeluje pri največjem projektu energetske sanacije javnih stavb v Sloveniji, tj. projekt Mestne občine Ljubljana, v okviru katerega bo v okviru javno-zasebnega partnerstva obnovljenih več kot 150 javnih stavb.
Hkrati projekte sanacij javnih stavb v okviru javno-zasebnega partnerstva izvaja tudi v drugih občinah, pred kratkim pa je bil uspešno izveden postopek v Občini Piran, v okviru katerega bo izbrani koncedent z lastnimi sredstvi financiral zahtevane ukrepe sanacije stavb in ukrepe poplačal s prihranki v času trajanja koncesijske dobe.
Kako se izogniti napakam?
Na Inštitutu za javno-zasebno partnerstvo vam pri izvedbi projektov energetskega pogodbeništva nudimo celovito podporo pri: