Na portalu javnih naročil je Občina Medvode objavila javni razpis za JAVNO-ZASEBNO PARTNERSTVO ZA IZVEDBO PROJEKTA POGODBENEGA ZAGOTAVLJANJA PRIHRANKOV RABE ENERGIJE Z NAMENOM ENERGETSKE SANACIJE JAVNIH OBJEKTOV V LASTI OBČINE MEDVODE

Na področju energetskega pogodbeništva je mogoče opaziti večje aktivnosti tako države kot lokaknih skupnosti.

Evropska komisija je v skladu s pravili EU o državni pomoči 10. oktobra 2016 odobrila spremembe slovenske podporne sheme za energijo iz obnovljivih virov in soproizvodnjo z visokim izkoristkom.

Dne 2. septembra 2016 je Ministrstvo za infrastrukturo objavilo Javni razpis za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin

Zaradi vedno večje potrošnje energije in proizvodnje emisij je postalo na ravni EU in na nacionalni ravni ključnega pomena spodbujanje deležnikov k elektromobilnosti in uporabi alternativnih goriv v prometu. Področje transporta oz. mobilnosti je eno od prioritetnih področij delovanja Inštituta za javno-zasebno partnerstvo (IJZP). 

Zgodovinsko gledano so se sorazmerno zgodaj pojavile dejavnosti, ki jih je zagotavljala oblast, in jih ni bilo mogoče opravljati na trgu v okviru tržnih mehanizmov. V antiki, natančneje Rimskem imperiju, lahko govorimo o gospodarski dejavnosti države, o združevanje javnega in zasebnega kapitala v različnih pojavnih oblikah. Če izhajamo iz dejavnosti rimske države, je bila z vidika javnih služb najpomembnejša gospodarska dejavnost oskrba z osnovnimi življenjskimi potrebščinami, kot je oskrba s pitno vodo in žitom, ki pa je prave razsežnosti dobila v dobi principata.

Evropska komisija je zahtevala, da Belgija in Francija odpravita odobrene davčne izjeme njihovim pristaniščem in uskladita sistem s pravili EU o državnih pomočeh.

Po izjemnem zagonu javno-zasebnih partnerstev v Franciji pred dobrim desetletjem, so le-ti danes prisotni v pičlem številu.

Splošno sodišče je dne 18. januarja 2017 odločilo v zadevi T-92/11 RENV, Jørgen Andersen proti Evropski komisiji.

»DKOM je z odločitvijo št. 018-125/2022-4 z dne 22. 11. 2022 potrdila neposredno uporabo določbe tretjega odstavka druge točke 57. člena Direktive 2014/24/EU, na podlagi katere mora naročnik ponudnikom omogočiti popravni mehanizem ob ugotovitvi obstoja izključitvenega razloga iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 na podlagi vpogleda v eDosje ali drugo javno evidenco. Predmetna določba Direktive namreč v pravni red Republike Slovenije ni bila prenesena, v prispevku pa si lahko podrobneje preberete o pogojih, ki jih izpolnjuje za njeno neposredno uporabo v postopkih oddaje javnih naročil«.

Izpusti toplogrednih plinov (TGP) predstavljajo glavni vzrok za podnebne spremembe – zemlja postaja toplejša, spreminjajo se padavinski vzorci, talijo se ledeniki, zmanjšuje se površina morskega ledu itd. K temu pripomorejo emisije TGP, ki se na ravni EU povečujejo, predvsem zaradi prometnega sektorja in industrije. Zaradi vedno večje potrošnje energije in proizvodnje emisij je postalo na ravni EU in na nacionalni ravni ključnega pomena spodbujanje deležnikov k elektromobilnosti in uporabi alternativnih goriv v prometu.

Objavljamo gradivo in posnetek delavnice "Podelitv in-house naročil in koncesij" z dne 27. 10. 2022.

Zeleno javno naročanje je naročanje blaga, storitev ali gradenj, ki imajo v primerjavi z običajnim blagom, storitvami ali gradnjami, v celotni življenjski dobi manjši vpliv na okolje, zagotavljajo varčevanje z naravnimi viri, materiali in energijo, ob enem pa imajo enake ali boljše funkcionalnosti.

Ključen instrument, ki nam pomaga pri identifikaciji in razdelitvi tveganj med partnerjema je matrica tveganj - kontrolni seznam v tabelarni obliki, s katerim se na pregleden način razdelijo tveganja med javnega in zasebnega partnerja v postopkih javno-zasebnih partnerstev in koncesij. Temeljeno načelo, ki v zvezi s tem velja je, da vsak od partnerjev prevzame tista tveganja, s katerimi najlažje upravlja. Matrico tveganj v tablerani obliki si lahko ogledate v spodnjem dokumentu.

V literaturi pogosto zasledimo stališče, da je vključenost zasebnega sektorja v zagotavljanje javnih dobrin in izvajanja javnih služb novost, ki je bila uvedena v okviru reforme javnega sektorja, ki se je odvijala zadnjih trideset let. Vendar pa ob natančnejšem pogledu v zgodovino lahko ugotovimo, da so vključenost zasebnega sektorja v zagotavljanje javnih dobrin poznali že v Rimskem imperiju, kar je lepo razvidno npr. na primeru organizacije oskrbe Rima z žitom. Če takrat vzpostavljen sistem organizacije oskrbe Rima z žitom analiziramo iz časovne distance, ugotovimo, da je bil, tudi glede na današnja merila, relativno napredno organiziran in bi ga po sodobni terminologiji lahko uvrstili v okvir pojma javno-zasebnega partnerstva.

NASA je sporočila, da se bo devet ameriških podjetij potegovalo za storitve dostave znanstvenega in tehnološkega tovora na Luno (Commercial Lunar Payload Services).

ICT je eden izmed največjih tehnoloških dogodkov v Evropi. Letos je med 4. in 6. decembrom 2018 potekal na Dunaju.

Ekonomske in finančne analize pri realizaciji javnih projektov predstavljajo osnovo na podlagi katere se sprejemajo odločitve v različnih fazah realizacije postopka. Navedeno velja tako za projekte, ki se vodijo kot postopki oddaje javnih naročil, kot tudi za projekte, ki se vodijo kot javno-zasebna partnerstva ali koncesije. Brez ustrezne ekonomske in finančne analize ter ocene projekta javni partner ne bo mogel uspešno izvesti javnega projekta in skleniti kvalitetne pogodbe. Slaba ekonomska analiza se odrazi skozi naknadne podražitve javnega projekte, številne anekse in spremembe javne pogodbe, dodatna dela, zahteve za predčasno prekinitev pogodbe, ipd.

Test javno-zasebnega partnerstva je namenjen odgovoru na vprašanje, ali je izvedba konkretnega projekta mogoča in smotrna. V primeru, če je ugotovljeno, da je izvedba konkretnega projekta javno-zasebnega partnerstva mogoča in smotrna, iščemo najprimernejšo obliko javno-zasebnega partnerstva za izvedbo.