Vedno pogostejši so primeri, ko so naročniki opomnjeni, da lahko javno financiranje določene storitve predstavlja nedovoljeno pomoč in ko se to zgodi, najpogosteje ne vedo, kako naj se tega lotijo ali celo, v čem je sploh težava.
V tem primeru je potrebno izdelati podrobnejšo analizo pravne narave javne infrastrukture, dejavnosti, katere izvajanje se bo s predmetno infrastrukturo zagotavljalo in način vzpostavitve in upravljanja s predmetno infrastrukturo. Zaradi načina financiranja posamezne storitve, ki lahko v primeru posameznih storitev predstavlja nedovoljeno državno pomoč, je izjemno pomembno, da se javni organi zavedajo pravne narave storitev, ki jih bodo financirali – ali gre za gospodarske (tržne) dejavnosti ali ne in ali le-te po svoji naravi predstavljajo storitve splošnega gospodarskega pomena ali negospodarske storitve splošnega pomena. Praksa Sodišča EU na tem področju je izjemno bogata. Na načelni ravni je razlikovanje jasno, vendar pa je za podrobnejšo analizo potrebno poznavanje primarne in sekundarne zakonodaje EU, bogate prakse Sodišča EU in tudi nacionalnega sistema zagotavljanja javnih služb.
Tovrstna analiza se izkaže za zelo koristno v primeru kakršnikholi očitkov s strani nadzornih organov o nedovoljeni državni pomoči.